ICC proti Netanjahuju, kako naprej?
Mednarodno kazensko sodišče (ICC, slovensko MKS) je izdalo naloge za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Yoava Galanta in vodje oboroženega krila Hamasa Mohameda Deifa, ki je po navedbah izraelske vojske najverjetneje mrtev. Gre za obtožbe vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, povezanih z dogodki na palestinskih ozemljih. Kaj to pomeni za obtožene in kako bo postopek potekal?
MKS je neodvisna mednarodna institucija, ustanovljena leta 1998 z Rimskim statutom, in ima sedež v Haagu. Njegova pristojnost zajema genocid, zločine proti človečnosti, vojne zločine in od leta 2018 tudi zločin agresije. Za razliko od Mednarodnega sodišča pravice, ki sodi državam, MKS sodi posameznikom – političnim, vojaškim in drugimi voditeljem, ki so odgovorni za najhujša kazniva dejanja.
Sodišče ima jurisdikcijo le nad državami, ki so podpisnice Rimskega statuta, ali posamezniki, katerih domnevna dejanja so bila storjena na ozemlju teh držav. Trenutno je statut ratificiralo 124 držav, med njimi vse članice Evropske unije. Leta 2015 je pristopila tudi Palestina, kar daje MKS pristojnost za zločine, storjene na njenem ozemlju, vključno z Zahodnim bregom, Gazo in vzhodnim Jeruzalemom. Izrael statut ni ratificiral in zavrača pristojnost sodišča, saj Palestino ne priznava kot državo.
MKS nima lastne policije, zato se za izvedbo aretacij zanaša na države članice, ki so dolžne aretirati obtožene, če ti vstopijo na njihovo ozemlje. Netanjahu in Galant sta varna, dokler ostajata v Izraelu ali obiskujeta države, ki niso podpisnice Rimskega statuta, kot so ZDA, Kitajska ali Rusija. Če pa bi potovala v katero od držav članic MKS, bi se lahko soočila z aretacijo.
Nalogi za aretacijo so sprožili deljena mnenja. Evropska unija je izjavila, da podpira odločitev MKS in poziva k njenemu spoštovanju, a posamezne države bi se lahko znašle v diplomatski dilemi, če bi morali ukrepati proti visokim izraelskim uradnikom. Po drugi strani ZDA ostro nasprotujejo tej potezi in so že v preteklosti grozile s sankcijami proti sodnikom MKS.
MKS je do zdaj izdal več nalogov za aretacijo, med drugim za nekdanjega sudanskega predsednika Omarja al Baširja, ki se mu očita genocid in vojne zločine, ter za ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini. Vendar uspešnost izvedbe teh nalogov ostaja omejena, saj države pogosto ne želijo ukrepati proti voditeljem z močnim političnim vplivom.
MKS posreduje le, kadar nacionalne oblasti ne želijo ali niso sposobne preganjati vojnih zločinov in drugih hudih kaznivih dejanj. Če država pokaže resnično namero za pregon lastnih državljanov, sodišče nima pristojnosti ukrepati.
Čeprav je izdaja nalogov za aretacijo simbolno močan korak, ki opozarja na resnost obtožb, ostaja vprašanje njihove izvedbe odprto. Netanjahu in Galant ostajata v veliki meri zaščitena pred aretacijo, dokler ne zapustita Izraela ali ne pride do spremembe politične volje v državah članicah MKS. Mohamed Deif, ki je bil prav tako naveden v nalogu, je po navedbah izraelske vojske že mrtev, kar pomeni, da postopek proti njemu morda nikoli ne bo izveden.
Ta primer bo še naprej testiral zmožnosti in omejitve MKS ter njegovo sposobnost, da zagotovi pravico v mednarodnem kontekstu, kjer interesi držav pogosto prevladajo nad pravnimi obveznostmi.
