Kaj se bo zgodilo z odprtimi kazenskimi primeri Donalda Trumpa po njegovi ponovni izvolitvi?

Trump je že bil obsojen v New Yorku zaradi ponarejanja poslovnih dokumentov, povezanih s plačilom za molčečnost igralki za odrasle, Stormy Daniels, pred predsedniškimi volitvami leta 2016. Sodnik v New Yorku, Juan Merchan, bi lahko njegovo kazen izrekel že 26. novembra, vendar so njegovi odvetniki zaprosili za odložitev izreka kazni, ker je Trump postal izvoljeni predsednik. Sodnik ima tudi možnost, da obtožbo zavrne, saj je Vrhovno sodišče pred kratkim razsodilo, da predsednik uživa določeno imuniteto. Če bi sodnik zavrnil obsodbo, bi bil primer zaključen, v nasprotnem primeru pa bodo Trumpovi odvetniki najverjetneje sprožili več pritožb, kar bi lahko primer odložilo za mesece ali celo leta. Sodnik ima sicer možnost, da namesto zapora odredi milejše kazni, kot so pogojna kazen, denarna kazen ali družbeno koristno delo, kar bi omogočilo nadaljevanje predsedniških dolžnosti.

Dve zvezni kazenski zadevi vodita posebni svetovalec Jack Smith, pri čemer gre za primer v Washingtonu, ki preiskuje Trumpova prizadevanja za razveljavitev predsedniških volitev leta 2020, in primer na Floridi, kjer Trumpu očitajo nepravilno ravnanje s tajnimi dokumenti po odhodu iz Bele hiše. Trump je večkrat izrazil namero, da bi po inavguraciji odpustil posebnega svetovalca Smitha, kar bi lahko močno vplivalo na nadaljevanje obeh zveznih primerov. Če bi Smitha odstavil, bi to Trumpovi administraciji omogočilo, da prekine preiskavo in postopek. Do inavguracije januarja 2025 pa ima Smith čas, da dokonča preiskavo in izpelje pravne korake v okviru tožb.

Vprašanje, ali izvoljeni predsednik uživa enako pravno zaščito pred kazenskimi postopki kot aktualni predsednik, še ni rešeno. Pravna mnenja urada za pravno svetovanje Ministrstva za pravosodje bi lahko vplivala na prihodnje poteze Smithove pisarne.

V Georgii se Trump sooča z obtožbami zaradi domnevnega poskusa prevrnitve rezultatov predsedniških volitev leta 2020. Primer vodi tožilka okrožja Fulton, Fani Willis. Preden se primer nadaljuje, morajo sodišča presoditi, ali Willis lahko ostane na položaju tožilke zaradi njenega preteklega osebnega odnosa z drugim tožilcem, kar bi lahko vplivalo na neodvisnost primera. V primeru njene diskvalifikacije bi primer skoraj gotovo propadel, saj ni jasno, ali bi bil kateri drug tožilec pripravljen nadaljevati zadevo proti izvoljenemu predsedniku.

Obtožbe proti Trumpu so trenutno začasno ustavljene, dokler pritožbeno sodišče ne izda končne odločitve glede Willisine diskvalifikacije, kar je pričakovano šele po letu 2025. Če se primer nadaljuje, bo Trumpova obramba verjetno uveljavljala ustavno vprašanje, ali je možno preganjati izvoljenega predsednika na zvezni ravni, s čimer bi primer zavlekla za več let.

Poleg kazenskih postopkov se Trump sooča s številnimi civilnimi tožbami, ki segajo od tožb, povezanih z njegovimi domnevnimi dejavnostmi pred in med predsedniškim mandatom, do zadeve civilne prevare, ki jo je proti njemu sprožil newyorški generalni tožilec. V tej zadevi je že bil obsojen na plačilo približno 454 milijonov dolarjev zaradi domnevne prevare, saj naj bi Trump in njegovo podjetje napihovali vrednost svojih sredstev za boljše kreditne in zavarovalniške pogoje. Sodniki v New Yorku trenutno obravnavajo pritožbe za omilitev kazni.

Med vidnejšimi civilnimi tožbami sta tudi dve tožbi zaradi obrekovanja, ki ju je sprožila kolumnistka E. Jean Carroll, potem ko je porota odločila, da je Trump odgovoren za spolno zlorabo in kasnejše obrekovanje. V obeh primerih je bila Carrollovi dosojena visoka odškodnina. Trumpovi odvetniki so se pritožili na sodbo, odločitev zveznega sodišča pa še ni bila izdana.

Precedenčna odločitev Vrhovnega sodišča ZDA iz leta 1997, ko je sodilo, da predsednik ne more preprečiti civilnih tožb, ki zadevajo njegovo osebno življenje, bi lahko pomenila, da bodo civilni postopki proti Trumpu tekli tudi med njegovim predsedniškim mandatom. Civilni primeri zato lahko ostanejo aktivni tudi po 20. januarju, ko Trump uradno prevzame predsedniško funkcijo, kar bi pomenilo, da se bo moral udeleževati sodnih obravnav in izpolnjevati obveznosti tudi med opravljanjem predsedniških dolžnosti.

Ponovna izvolitev Donalda Trumpa prinaša vrsto pravnih in ustavnih vprašanj, s katerimi se sodni sistem še ni soočal. Njegova obramba, ki temelji na odlašanju in pritožbah glede predsedniške imunitete, ima potencial za dolgotrajne postopke, ki lahko nekaterim primerom omogočijo, da se vlečejo tudi več let.