Medgeneracijski razkorak na delovnem mestu po raziskavi izziv za delodajalce
Medgeneracijski razkorak na delovnem mestu v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem je vedno večji, v raziskavi ugotavlja svetovalna družba MSS Puls. Nov izziv za delodajalce prinaša generacija Z, ki ima drugačen način razmišljanja, dela in odnos do delodajalcev v primerjavi s prejšnjimi generacijami, izhaja iz raziskave.
Raziskava je bila izvedena med 2000 zaposlenimi v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji.
Generacija Z, ki zajema ljudi, rojene med letoma 1997 in 2012, trenutno predstavlja približno 30 odstotkov svetovnega prebivalstva in bo kmalu prevladovala na trgu dela.
Predstavniki te generacije imajo povsem drugačna pričakovanja glede delovnih mest, kar predstavlja izziv za delodajalce, so v sporočilu za javnost izpostavili v družbi Press Kliping, ki je sodelovala pri raziskavi.
"Raziskava je pokazala, da je za generacijo Z enako pomembna fleksibilnost pri delu kot višina plače, vendar pa omogočanje takšne fleksibilnosti za delodajalce predstavlja izziv," so zapisali pri Press Kliping. Kot izpostavljajo, primeri podjetij kažejo, da je težko vzpostaviti sistem, ki bi ustrezal zahtevam po fleksibilnosti.
V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so zaposleni v Sloveniji najbolj zadovoljni z možnostjo dela na daljavo, sledijo jim zaposleni v Srbiji, medtem ko Hrvaška zaostaja. Čeprav ima 70 odstotkov anketirancev možnost dela od doma, se ta možnost v praksi ne izkorišča dovolj.
Zaradi vedno večjega razkoraka med generacijami je upravljanje ekip postalo zahtevnejše. Raziskava je pokazala, da enake motivacijske politike niso primerne za vse generacije. Podjetja, kjer prevladuje generacija Z, tako iščejo ustrezne delovne politike, ki bi ustrezale njihovim potrebam.
Zaposleni so izrazili veliko razumevanje za izzive, s katerimi se soočajo njihovi delodajalci, in izpostavili pomen dobre komunikacije. Večina zaposlenih je dejala, da bi izboljšala komunikacijo, sistem nagrajevanja, plače in večjo avtonomijo ter se izogibala mikroupravljanju. Boljša komunikacija je bila poudarjena kot ključna, saj je osnova za uspešno sodelovanje, so navedli v družbi Press Kliping.
Dobro počutje zaposlenih predstavlja pomemben dejavnik dejavnik zadovoljstva na delovnem mestu. Anketirani zaposleni so izpostavili podporo psihoterapevta na delovnem mestu kot ključni dejavnik za dobro počutje zaposlenih. Po podatkih MSS Puls imajo nekatera slovenska podjetja že t. i. direktorje za srečo, ki skrbijo za dobro počutje zaposlenih, kar pozitivno vpliva na njihovo produktivnost.
Za vse generacije je pomembno priznanje za dobro opravljeno delo, vendar so razlike glede oblike priznanja. Starejše generacije namreč cenijo ustna priznanja, mlajše generacije pa raje vidijo pohvale v obliki višjih plač ali večje fleksibilnosti. Generacija X, rojena med 1965 in 1980, pogosto ceni možnost učenja in razvoja, saj želijo ostati samostojni pri opravljanju svojega dela.
V MSS Puls so tako pripravili priporočila za delodajalce, med drugim jim svetujejo, da lahko produktivnost izboljšajo z upoštevanjem individualnih potreb zaposlenih in z zagotavljanjem dobre komunikacije. "Zaposlenim je treba priznati njihov prispevek in jih obravnavati kot ključne sodelavce, saj to povečuje njihovo motivacijo in zadovoljstvo," so navedli.
