OECD objavila študijo o zaupanju v Sloveniji za leto 2023
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes objavila študijo z naslovom Spoznanja iz raziskave OECD o zaupanju v Sloveniji za leto 2023. Rezultati raziskave kažejo, da na zaupanje Slovencev v vlado močno vpliva prepričanje o tem, ali vlada sprejema odločitve na podlagi preverjenih dejstev in dokazov ter ali upošteva interese vseh generacij. Ključnega pomena je tudi jasna komunikacija reform in politik.
Pri zaupanju v parlament je po mnenju prebivalcev prav tako pomembno, da se odločitve temeljijo na dejstvih, pri čemer je dodaten poudarek na uravnoteženem upoštevanju potreb različnih skupin in medgeneracijskih interesov.
Raziskava je zajela tudi zaupanje v občinske uprave, kjer je ključno, ali prebivalci menijo, da je njihov glas slišan pri lokalnih odločitvah. Poleg tega na zaupanje vplivata zadovoljstvo z upravnimi storitvami ter občutek, da parlament ustrezno upošteva različne potrebe. Pri državni javni upravi so glavni dejavniki zaupanje v pravično in nediskriminatorno obravnavo uporabnikov ter ustrezna in legitimna uporaba osebnih podatkov.
Študija OECD opredeljuje štiri ključne aktivnosti, s katerimi lahko slovenska vlada okrepi zaupanje javnosti. Prvi korak je vključitev krepitve zaupanja kot enega od osrednjih ciljev v politikah. Drugi korak je povečanje zadovoljstva državljanov z vsakodnevnimi stiki z javnimi ustanovami, kar vključuje izboljšanje zdravstvenega sistema, dostopnost digitalnih storitev in varovanje osebnih podatkov. Tretje področje vključuje odločanje o kompleksnih izzivih, kjer je potrebna večja pozornost pri reševanju dolgoročnih globalnih vprašanj. Zadnje, četrto področje, se osredotoča na medijsko okolje in javno komuniciranje, pri čemer naj bi vlada jasneje predstavljala dokaze in statistične podatke, ki podpirajo njene odločitve.
Slovenija je v raziskavi OECD o dejavnikih zaupanja v javne institucije sodelovala prvič. Iz poročila, ki je bilo julija letos že objavljeno, je razvidno, da Slovenci najbolj zaupajo sočloveku, najmanj pa političnim strankam in medijem. Z upravnimi storitvami je zadovoljnih 66 odstotkov anketirancev, z izobraževalnim sistemom pa 57 odstotkov, kar je skladno s povprečjem OECD. Na splošno pa je zaupanje v javne institucije v Sloveniji nekoliko nižje od povprečja 30 držav, ki so sodelovale v raziskavi.
Slovenija je sodelovala tudi v posebnem delu raziskave, ki preučuje dejavnike zaupanja v javne institucije. S tem želi Slovenija izboljšati način oblikovanja in izvajanja politik ter reform in s tem povečati zaupanje v institucije, saj je zaupanje tudi eden ključnih kazalnikov za dosego ciljev iz Strategije razvoja Slovenije 2030.
