Razmere v Siriji vse bolj napete, za kaj gre?
Sirski predsednik Bašar al Asad se sooča z novimi težavami, saj je džihadistična milica Hajat Tahrir al Šam (HTS) napovedala obsežno ofenzivo proti njegovemu režimu. Situacija v državi je kaotična, saj se konflikt širi na več območij, vključno z Alepom, kjer so se začeli spopadi, ki bi lahko ponovno zanetili državljansko vojno.
Milica HTS, znana po svoji konservativni ideologiji, je sprožila ofenzivo z imenom "Odvračanje agresije" in s tem presenetila Asadove sile. Islamisti zdaj nadzorujejo več območij v severozahodni Siriji, vključno z Alepom, drugim največjim mestom v državi.
Kot odziv so ruske zračne sile skupaj s sirsko vojsko izvedle intenzivne napade na Alepo, kar so prva ruska bombardiranja tega območja po letu 2016. Po podatkih sirske vojske naj bi v 24 urah ubili 400 borcev, medtem ko je 200 milic, podprtih z iranskimi silami, prispelo iz Iraka, da bi okrepile režimske čete.
Medtem je na vzhodu države, v regiji Deir ez Zor, izbruhnilo nasilje med Asadovimi silami in kurdskimi SDF enotami, ki so prevzele nadzor nad letališčem v vzhodnem Alepu. Kurdske sile izkoriščajo odsotnost režimskih sil in širijo svoj nadzor nad severovzhodnimi deli države.
HTS, ena najmočnejših islamističnih milic v Siriji, vodi bitko proti Asadovemu režimu. Skupina, ki je nastala iz nekdanje Fronte al Nusra, veje Al Kajde, si prizadeva vzpostaviti skrajno islamistično vlado. HTS nadzoruje del province Idlib, kjer prebivalcem ponuja omejene upravne storitve, vključno z izdajo osebnih dokumentov. V njihovih vrstah so borci iz različnih držav, predvsem Savdske Arabije in Kavkaza.
Kurdske enote, ki nadzorujejo severovzhodno Sirijo, prav tako pridobivajo na moči in izkoriščajo priložnost za širitev svojih ozemelj.
Asadov režim je vse bolj izoliran. Njegova glavna podpornika, Rusija in Iran, sta trenutno osredotočena na druge konflikte – Iran na dogajanje v Izraelu in Hezbolah, Rusija pa na vojno v Ukrajini. Analitiki menijo, da je Moskvo presenetila intenzivnost ofenzive HTS, kar je vodilo do zamenjave ruskega poveljujočega generala v Siriji.
Če bi se konflikt razširil v novo državljansko vojno, bi to lahko imelo resne posledice za Evropo. Obnovljen konflikt v Siriji bi lahko postal magnet za džihadiste z vsega sveta in ponovno spodbudil teroristične dejavnosti, opozarjajo strokovnjaki. Poleg tega bi povečal pritisk migracij in sprožil nove valove beguncev proti Evropi.
Analitiki opozarjajo, da bi destabilizacija Sirije lahko ponovno spremenila geopolitično ravnovesje v regiji, z velikimi posledicami za varnost v Evropi in širše.
