RTS z neobjektivnim poročanjem uničuje novinarski poklic v Srbiji
V Srbiji medijska svoboda ostaja nerešen problem, pri čemer ima javni servis RTS ključno vlogo. RTS bi moral biti vzor objektivnega, nepristranskega in zanesljivega poročanja, a prav nasprotno – postal je sinonim za medij, ki s svojim pristranskim delovanjem že desetletja uničuje novinarski poklic in mlajše generacije odvrača od poklica novinarja.
Novinarstvo ima jasno poslanstvo. Naloga novinarja je, da javnosti sporoča preverjene in objektivne informacije, tudi če te niso všečne oblasti ali določenim interesnim skupinam. Novinar mora biti kritičen, neodvisen, zvest resnici in mora javnosti omogočiti vpogled v različne strani zgodbe. Prav tako mora biti sposoben prepoznati manipulacije in jih razkriti. V demokratični družbi so novinarji tisti, ki ščitijo interese državljanov in nadzorujejo delo oblasti, ne pa obratno.
Poslanstvo javnega servisa je še bolj jasno. Javni medij mora zagotavljati raznolikost vsebin, biti dostopen vsem državljanom ter ne sme nikoli podleči političnim pritiskom ali interesom posameznih političnih skupin. Njegova naloga je graditi kritično družbo, ki bo sposobna aktivno sodelovati v političnih procesih. Žal RTS tega ne uresničuje. Namesto tega svoje delovanje pogosto prilagaja interesom trenutne oblasti.
Primeri takšnega ravnanja so številni. Leta 2023 so v Srbiji potekali množični protesti proti nasilju in aktualni oblasti. RTS je najprej proteste skoraj povsem prezrl. Ko je pritisk javnosti postal prevelik, so o njih poročali z zamudo in na način, da so udeležence protestov prikazali kot politično motivirane, marginalne skupine, ne pa kot legitimno družbeno gibanje, kot so jih predstavili evropski mediji. BBC, ARD in drugi evropski javni servisi so istočasno prikazovali drugačno, objektivnejšo sliko: govorili so o velikem številu protestnikov in jasno predstavili njihove zahteve po koncu nasilja ter večji transparentnosti oblasti.
Podobno se je dogajalo tudi ob krizah na Kosovu. Medtem ko evropski mediji, kot sta Deutsche Welle ali francoski France 24, poudarjajo nujnost dialoga, prikazujejo stališča obeh strani in dajejo prostor različnim mnenjem, RTS izključno poudarja stališča srbske vlade in pogosto zavestno izpušča pomembne informacije, če bi te lahko bile neprijetne za politične elite.
Posledica dolgoletnega pristranskega poročanja RTS je izrazita polarizacija srbske družbe. Zaradi tega je javni servis izgubil ugled in zaupanje velikega dela javnosti, predvsem mlajših, ki iščejo informacije drugje. Neobjektivno poročanje pa je najbolj škodovalo novinarskemu poklicu samemu. Mladi novinarji se v Srbiji danes pogosto znajdejo v nemogočem položaju: če želijo delati profesionalno, objektivno in kritično, imajo zelo malo možnosti za razvoj kariere. V primeru, da sprejmejo pogoje RTS, se morajo sprijazniti s samocenzuro, kar vodi v poklicno nezadovoljstvo ali celo opustitev novinarstva.
Te generacije so izgubljene za novinarski poklic, saj se profesionalnost in objektivnost v novinarskem delu v Srbiji danes pogosto kažeta kot slabost, namesto kot vrednota. RTS je pri tem igral in še igra ključno negativno vlogo.
Vzrok za takšno stanje na javnem servisu je jasen – politični pritisk in želja oblasti po nadzoru nad informacijami. RTS je pod vplivom politike postal medij, ki ne ustvarja prostora za kritično mišljenje, ampak deluje kot glasilo oblasti. To se jasno vidi v primerjavah s prispevki drugih evropskih javnih medijev, ki pogosto povsem nasprotno in neprimerljivo bolj kritično in uravnoteženo obravnavajo iste dogodke.
Če se ta praksa ne bo spremenila, se bo novinarski poklic v Srbiji še naprej oddaljeval od svoje osnovne naloge – služiti javnosti. Cena za to bo visoka, saj bodo državljani prikrajšani za verodostojne informacije, srbska družba pa se bo še naprej polarizirala in zapirala v svoje mehurčke, v katerih se resnica zamenjuje s politično propagando.
