V Državni zbor poslana predloga zakonov o pozabi in kakovosti
Vlada Republike Slovenije je določila besedili predlogov Zakona o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov ter Zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu. Oba predloga zakonov sta bila poslana v obravnavo Državnemu zboru.
Glavni cilj Zakona o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov je zmanjšati stigmo in diskriminacijo, s katero se soočajo bivši bolniki, ter jim omogočiti bolj enake pogoje pri dostopu do finančnih storitev. Zakon ureja pravico oseb, ki so prebolele raka, ter tistih, okuženih z virusom hepatitisa C ali HIV, da sklepajo zavarovalne pogodbe in kreditne pogodbe za nepremičnine pod enakimi pogoji kot osebe, ki niso bile bolne ali okužene. Ključna novost je pravica do pozabe, kar pomeni, da bivšim bolnikom po določenem času ni več treba razkrivati svojega preteklega zdravstvenega stanja. Za osebe, ki so prebolele raka, velja, da po desetih letih od ozdravitve ni več potrebno razkriti bolezni, za mlajše osebe pa to obdobje znaša pet let. Pri okuženih z virusom hepatitisa C in HIV so obdobja krajša, in sicer tri mesece po ozdravitvi ali eno leto od začetka zdravljenja.
Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu je namenjen izboljšanju varnosti pacientov, dvigu kakovosti zdravstvenih storitev in vzpostavitvi sistematičnega spremljanja kakovosti ter varnosti v zdravstvu. Ministrica za zdravje, dr. Valentina Prevolnik Rupel, je izrazila zadovoljstvo, da so po dvajsetih letih prizadevanj končno prišli do točke, ko bodo lahko začeli meriti kakovost zdravstvenih storitev. Zakon bo omogočil boljše sledenje in analizo varnostnih incidentov v bolnišnicah ter uvedbo korektivnih ukrepov za preprečevanje napak. Predvideva tudi ustanovitev Javne agencije Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu, ki bo kot neodvisen organ spremljala kazalnike kakovosti, vrednotila zdravstvene tehnologije in izvajala nadzore. Namen zakona je prehod na sistem, ki temelji na vrednosti, kar bo povečalo učinkovitost zdravstvenih storitev in dolgoročno znižalo stroške ter izboljšalo rezultate zdravljenja.
Zakon predvideva prostovoljno certifikacijo ali akreditacijo za izvajalce zdravstvene dejavnosti, kar bo omogočilo primerjavo kazalnikov med izvajalci in povečalo transparentnost ter zaupanje v zdravstveni sistem. Javnost bo imela dostop do podatkov o kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev, kar bo pacientom omogočilo bolj informirane odločitve. Poleg tega bo ustanovljen Svet za kakovost, ki bo spremljal in usklajeval ukrepe za izboljšanje kakovosti in varnosti v zdravstvu. Zakon jasno določa obveznosti vseh deležnikov v zdravstvu ter predvideva globe za neupoštevanje teh obveznosti.
Danes je bil v javno razpravo dan tudi osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. Ministrica je ob tem poudarila, da je Zakon o zdravstveni dejavnosti eden od dveh ključnih zakonov na področju zdravstva, zato je pomembno, da gre skozi redni postopek in da imajo vsi deležniki priložnost, da ga pregledajo in komentirajo.
