V zimskem času še posebej spoštujmo gozdni bonton in ne vznemirjajmo divjadi
Čeprav so prostoživeče živali, vključno z divjadjo, prilagojene na hladnejši del leta, so v tem obdobju izpostavljene določenim nevarnostim zaradi mraza in pomanjkanja hrane. Človek s svojim neprimernim ravnanjem dodatno ogroža življenjsko okolje divjadi, s tem pa tudi njihovo preživetje.
Med neprimerna ravnanja, ki predstavljajo tveganje za divjad, sodijo vožnja z motornimi sanmi izven urejenih območij, smučanje zunaj označenih smučišč, sprehajanje psov v naravo brez nadzora ter pohodi izven urejenih poti.
Živali so sicer prilagojene na zimske razmere, saj razvijejo gosto zimsko dlako in pridobijo dodatno plast maščobe, ki jim pomaga preživeti v hladnejših mesecih. Osnovna strategija preživetja divjadi pozimi je minimalno gibanje in varčevanje z energijo, zato se umaknejo v prezimovališča, kjer potrebujejo mir ob omejeni zimski prehrani. Zato je ključno, da kot souporabniki življenjskega prostora divjih živali razumemo, da jih vsakršno vznemirjanje moti in lahko celo ogrozi njihovo življenje.
Posebej opozarjamo na neprimerno izpuščanje psov s povodcev v življenjski prostor divjadi, saj lahko psi, če začnejo preganjati živali, povzročijo izgubo energije, povečano tveganje za bolezni ter v skrajnih primerih ogrozijo življenje divjadi.
V zimskih razmerah skrb za divjad izvajajo lovski čuvaji in lovci, ki uporabljajo krmišča, določena v načrtih upravljanja z divjadjo. Krmljenje je dovoljeno le lovsko usposobljenim posameznikom, zato pozivamo vse, ki niso člani lovskih organizacij, naj se izogibajo samostojnemu krmljenju divjadi na nepripadajočih mestih, saj lahko s tem povzročijo več škode kot koristi.
Divjad pozimi potrebuje predvsem mir, zato je nujno, da spoštujemo gozd in njegove prebivalce ter se vzdržimo neprimernega ravnanja, ki bi ogrozilo njihovo preživetje.
