Zuckerberg med svobodo govora in cenzuro kritikov v Meti
Mark Zuckerberg, lastnik podjetja Meta, ki upravlja z družbenima omrežjema Facebook in Instagram, je ponovno deležen kritik zaradi nasprotujočih si stališč glede svobode govora. Medtem ko javno zagovarja popolno svobodo izražanja, zaposleni v podjetju poročajo o sistematičnem brisanju njihovih komentarjev, v katerih kritizirajo novo usmeritev Mete po vstopu Trumpovega zaveznika Dane Whita v upravni odbor, piše avstrijski časnik Standard.
Podjetje Meta je v zadnjem času spremenilo strategijo glede moderacije vsebin. Zuckerberg je v nedavnem videu napovedal ukinitev profesionalnega preverjanja dejstev, sprostitev pravil o sovražnem govoru in premestitev moderacijskih služb v Texas, ki velja za konservativno zvezno državo. Te poteze so, po mnenju mnogih, v nasprotju z dolgoletno politiko tehnoloških gigantov, ki so bili med prvim mandatom Donalda Trumpa zadržani ali celo sovražno nastrojeni do njegove administracije.
Poleg tega je izbira Dane Whita za člana upravnega odbora sprožila val kritik znotraj podjetja. Zaposleni so izrazili zaskrbljenost zaradi njegove preteklosti, vključno z incidentom, ko je bil posnet med fizičnim napadom na svojo ženo. Nekateri zaposleni so v internih komentarjih ironično vprašali, ali je naslednji kandidat za upravo Conor McGregor, UFC borec, obsojen posilstva. Vsi kritični komentarji so bili hitro izbrisani, kar je Meta utemeljila z internimi pravili za ohranjanje produktivnosti.
Časnik Standard opozarja na ironijo med navzven izraženo zavezanostjo svobodi govora in notranjo politiko, ki strogo omejuje izražanje zaposlenih. Kritiki v Meti menijo, da se pravila sproščajo le tam, kjer to ustreza trenutni ideologiji podjetja.
Meta je v odgovor na kritike pojasnila, da so bili izbrisani komentarji prijavljeni s strani zaposlenih, ki so jih ti označili kot moteče. Podjetje vztraja, da je cilj takšnih ukrepov ohranitev produktivnosti in preprečevanje notranjih konfliktov.
Kljub tem pojasnilom se mnogi sprašujejo, ali se Zuckerberg resnično zavzema za svobodo govora ali pa ta služi zgolj kot orodje za prilagoditev političnim in gospodarskim interesom podjetja.
