Delavnice na festivalu duševnega zdravja privabile več kot 500 ljudi

Odprtje letošnjega festivala, katerega častna pokroviteljica je tudi letos predsednica republike Nataša Pirc Musar, je dopoldne potekalo na ploščadi pred stadionom Ljudski vrt, kjer se predstavljajo različne nevladne organizacije s področja duševnega zdravja, mladinske organizacije in podobno.

Po besedah predstojnika centra za duševno zdravje na NIJZ Mateja Vinka je program zasnovan tako, da prav vsak najde zase zanimive vsebine - od otrok in mladostnikov, do staršev in bodočih staršev, pa tudi starejši, zaposleni in drugi.

"Želimo si, da bi ta festival bil odskočna deska za naše in vaše potovanje k boljšemu duševnemu zdravju. Želimo si, da bi odšli od tod okrepljeni z novim znanjem in orodji za spopadanje z izzivi, navdihnjeni in pripravljeni deliti to izkušnjo z drugimi, je dejal Vinko in obiskovalce povabil, da se ustavijo ob stojnicah in interaktivnih kotičkih, prisluhnejo razpravam na okroglih mizah ter izkoristijo, kar ponuja dogodek.

Da duševno zdravje v Sloveniji ni dobro, pa tudi, da razmere v družbi in na sploh niso prijazne duševnemu zdravju, je poudaril strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen. Ob tem je izpostavil različne dejavnike, ki negativno vplivajo na duševno zdravje ljudi, kot so stres, različne krize, pa tudi podnebne spremembe, kar vse ustvarja določeno negotovost.

"Na nas je, da ustvarimo pogoje za prebivalce, ki bodo omogočali izboljšanje trendov oz. bodo ustavili negativne trende na področju duševnega zdravja," je dejal. Ob tem je spomnil, da je bil zakon o duševnem zdravju sprejet že leta 2008, nato pa je trajalo kar desetletje do priprave nacionalnega programa duševnega zdravja. Po nekaj letih izvajanja programa so bili po Erženovih besedah doseženi pomembni uspehi.

Soorganizator letošnjega festivala je mariborska mestna občina, župan Saša Arsenovič pa je poudari, da se v mestu trudijo vzpostaviti takšne pogoje, da bodo ljudem omogočili mreženje, druženje, da se pogovarjajo en z drugim, ne pa da vsi samo gledajo v telefone in ekrane.

"Tudi ti pogoji prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju," je dejal Arsenovič, pohvalil neverjetno energijo na festivalu in izrazil upanje, da bodo tudi rezultati tokratne prireditve temu primerni.

Slovesnega odprtja festivala se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež in poudaril pomen skrbi za dobro duševno zdravje, saj ni zdravja brez duševnega zdravja. "Le človek, ki se dobro počuti, lahko razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost," je dejal.

Ob tem je naštel pomembnejše ukrepe, ki jih Slovenija uspešno uresničujejo in načrtuje na področju duševnega zdravja, med drugim deinstitucionalizacijo, večjo dostopnost do storitev za duševno zdravje v skupnostnem okolju ter destigmatizacijo oseb s težavami v duševnem zdravju.

"Pomembno je, da se zavedamo, da je skrb za duševno zdravje tudi družbena," je dejal in izpostavil nujnost povezovanja različnih sektorjev in politik, da bi skupaj delali na izboljšanju dobrega počutja naše družbe in njenih posameznikov.

Poleg predavanj in delavnic so na festivalu obiskovalcem na voljo tudi številne druge vsebine. Na glavnem odru so se zvrstile štiri okrogle mize, na katerih so strokovnjaki z različnih zornih kotov osvetlili duševno zdravje.