Kako se spopasti z zimsko depresijo?
Zlasti v hladnejših mesecih se mnogi ljudje soočajo z upadom razpoloženja. Če mračne misli in utrujenost trajajo več kot dva tedna, bi lahko šlo za zimsko depresijo, imenovano tudi sezonsko afektivno motnjo (SAD). Ta oblika depresije, ki se pojavlja predvsem jeseni in pozimi, se razlikuje od običajne depresije po specifičnih simptomih, kot so povečano spanje, večji apetit in stalna utrujenost.
Sezonska depresija ima svoje korenine v pomanjkanju svetlobe, ki vpliva na možganske prenašalce in hormone. Pomanjkanje sončne svetlobe vpliva na povečano izločanje melatonina, spalnega hormona, kar lahko vodi v kronično utrujenost. Pri nekaterih ljudeh se v možganih zmanjša tudi izmenjava prenašalcev, kot sta noradrenalin in serotonin, kar je značilno za vse oblike depresije. Profesor dr. Ulrich Hegerl, specialist za psihiatrijo, pojasnjuje, da je za diagnozo depresije potrebna prisotnost specifičnih simptomov, kot so občutek brezizhodnosti, nagnjenost k krivdi in pomanjkanje veselja.
Svetlobna terapija se je izkazala kot učinkovita pri zdravljenju sezonske depresije. Terapevtske svetilke, ki sevajo močno svetlobo med 2.500 in 10.000 luksi, vplivajo na bioritem in možganske funkcije, kar pomaga zmanjšati simptome zimske otožnosti. Svetlobna terapija je še posebej koristna, če jo izvajamo zjutraj, ko svetloba najbolj vpliva na uravnavanje telesnega ritma. A za težje primere sezonske depresije svetlobna terapija morda ne bo zadostovala; takrat je potrebna tudi psihoterapija ali zdravljenje z zdravili.
Hegerl priporoča ohranjanje dnevnega ritma, telesno aktivnost in ustrezno prehrano kot preventivne ukrepe proti zimski depresiji. Redna telesna vadba sicer lahko izboljša razpoloženje in ima antidepresivni učinek, vendar vadba pri hujših oblikah depresije ne more nadomestiti strokovnega zdravljenja. Čeprav obstaja veliko predlogov, kot so eterična olja, ginseng in savnanje, ti niso znanstveno potrjeni kot učinkoviti pri zdravljenju sezonske depresije.
Po ocenah prizadene sezonska depresija približno deset odstotkov vseh bolnikov z depresijo, pri čemer so ženske bolj dovzetne za to motnjo kot moški, kar lahko pripisujemo biološkim in psihosocialnim dejavnikom. Zimska depresija je torej resna motnja, ki zahteva ustrezno obravnavo, predvsem pa zavedanje, da so za izboljšanje počutja potrebni svetloba, gibanje in doslednost v dnevnem ritmu.
