Zaposleni v šolstvu opozarjajo na povečanje duševnih stisk med učenci in učitelji
Zaposleni v šolstvu, združeni v Iniciativi za zdrave odnose v šolah, želijo javno opozoriti na povečanje duševnih stisk v šolstvu pri otrocih in učiteljih in pomanjkanje zanimanja za pedagoški poklic.
Med rešitvami predlagajo okrepitev svetovalnih služb in uvedbo psihoterapevtske supervizije pod nadzorom psihoterapevtske zbornice.
Glede na to, da kliničnih psihologov v državi primanjkuje in da so konkretno preobremenjeni na drugih področjih dela, v iniciativi predlagajo, da se v šole pod vodstvom psihoterapevtske zbornice vključijo tudi kvalificirani psihoterapevti, so zapisali v odprtem pismu, ki so ga naslovili na ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel, ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo in ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca.
"Želimo si, da bi pri odločevalcih vzbudili razumevanje, da bolj kot navodila, dodatne projekte in klasična predavanja ter izobraževanja nemudoma potrebujemo pristop, ki bi neposredno nagovarjal konkretne izkušnje v šolskem prostoru in tako opolnomočil zaposlene za delovanje v najtežjih trenutkih. Supervizija je namreč opredeljena kot strokovno-etična dolžnost in potreba delavcev v socialnem varstvu, zato si želimo, da bi jo kot tako prepoznali tudi pri šolnikih," so zapisali v odprtem pismu.
Po podatkih za Slovenijo se je v obdobju od leta 2002 do 2022 povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov pri prav vseh mladostnikih, njihova ocena duševnega blagostanja pa je precej pod mednarodnim povprečjem. Predstavniki ravnateljev, učiteljev, svetovalnih delavcev in drugih zaposlenih v osnovnih šolah so v pismu poudarili, da se vse bolj ukvarjajo z delikventnimi in zahtevnimi primeri, ki jim šolniki sami niso kos, pri reševanju pa nimajo zadostne podpore.
"V šolah strmo naraščajo krute oblike medvrstniškega nasilja, opažamo drastično pomanjkanje empatije, velik upad koncentracije, ki močno vpliva na učne sposobnosti otrok, nezmožnost oblikovanja zdrave samopodobe in mnoge druge kazalnike družbene patologije. Čeprav pedagogi marsikatero težavo prepoznamo in naslovimo, postajamo vse bolj nemočni pri celostnem reševanju težav, saj izzivi zahtevajo konstruktivno in usklajeno sodelovanje staršev, šolske svetovalne službe, vodstva šol in zunanjih strokovnjakov," so izpostavili.
Namesto da bi se posvetili poučevanju, se zaposleni ukvarjajo z "nepotrebno birokracijo", staršem pojasnjujejo njihovo vlogo, gasijo konfliktne situacije ter mlade seznanjajo s pomenom pristnejših medosebnih odnosov brez prisotnosti mobilnih naprav in zaslonov. Tako opravljajo delo, ki močno presega njihovo stroko, so zapisali.
Poudarili so še, da učiteljskega poklica ne bodo rešile le višje plače, temveč tudi in predvsem ustrezna podpora na delovnem mestu, ponovno vzpostavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ter povrnitev zaupanja v strokovnost. Menijo, da bi moralo biti zavzemanje za telesno in mentalno zdravo družbo prioriteta "nas vseh, ki nam je zaupano delo z otroki in mladostniki ter zanje".
Odprto pismo so v iniciativi 10. novembra posredovali pristojnim ministrstvom in poslancem. Do danes ga je podpisalo približno 700 osnovnošolskih ravnateljev, učiteljev, svetovalnih delavcev in drugih zaposlenih v šolstvu, so zapisali v sporočilu za javnost.
