Braslovški občini evropska sredstva za dediščinski projekt na gradu Žovnek

V okviru projekta občina načrtuje pripravo grajske igre Žovnek castle escape ter dva programa žovneških doživetij.

Grad Žovnek je v 30 letih obnove iz nevarnih ruševin pridobil privlačno podobo in postal najbolj obiskana turistična točka v braslovški občini, je zapisano na spletni strani Občine Braslovče.

V želji, da bi potencialnim obiskovalcem gradu Žovnek ponudili dodatne aktivnosti, so partnerji v projektu razvili projektno idejo, s katero bodo grad obogatili s kulturnimi doživetji.

Grad Žovnek je eden najstarejših gradov na Slovenskem. Kdo so bili graditelji prvotnega gradu ni znano. Prvi znan lastniki, ki jih literatura omenja v 12. stoletju, so bili Savinjski, ki so se okoli leta 1150 preimenovala v Žovneške.

Žovneški gospodje so že ob prvem omenjanju v pisnih virih poleg družinskega gradu posedovali še grad Ojstrica v občini Tabor, Šenek nad Polzelo ter Libenstein nad Preboldom. V kasnejših letih so Žovneški postopno večali svoje posesti, finančno in vojaško moč in svoj ugled.

Leta 1333 so Žovneški po odkupu druge polovice mesta Celje svoje upravno središče in bivališče preselili v Celje. Cesar Ludvik Bavarski je 16. aprila 1341 Friderka I. s posebno listino povišal v grofovski stan. Leta 1436 pa so bili celjski grofje povišani v kneze.

Kljub temu, da je celjski grad postal novo upravno središče Žovneških, so ti ostali močno vezani na svoj matični grad in rodovne simbole. Grad Žovnek je ostal njihov družinski grad, na katerem so se kasnejši rodovi Celjskih grofov pogosto zadrževali. Po nasilni smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II. leta 1456 pri Beogradu je grad Žovnek, kot tudi ostala posest Celjskih, prešel v last Habsburžanov, ki so novo lastnino upravljali s pomočjo oskrbnikov.

Zadnji na gradu živeči lastnik je bil Jožef Čokl von Ruhethal, ki pa je leta 1816 v dolini zgradil novo graščino Žovnek in se iz starega gradu izselil. Po letu 1816 je bil grad prepuščen propadanju.