Francija v tekmi s časom do ponovnega odprtja obnovljene Notre-Dame

Odkar so ljudje 15. aprila 2019 zgroženi opazovali, kako se je zvonik katedrale zrušil v požaru, se zdaj na obzorju francoske prestolnice že kažejo obrisi novega zvonika. Zanj pričakujejo, da bo v celoti dokončan do poletja, ko bo mesto gostilo olimpijske igre, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Za gradbenimi odri na stotine delavcev tekmuje s časom, da bi pravočasno obnovili preostanek katedrale, da bi ta 8. decembra 2024 ponovno odprla svoja vrata za javnost.

"Smo znotraj časovnega okvirja. Prepričani smo in odločeni, da izpolnimo rok, vendar vsakodnevna bitka ostaja," je prejšnji teden za mrežo BFM TV povedal Philippe Jost, ki je zadolžen za obnovo.

Nov zvonik spomenika je enak prejšnjemu, ki ga je zasnoval arhitekt Eugene Viollet-Le-Duc iz 19. stoletja. Njegova konstrukcija iz hrasta naj bi do konca leta dosegla svojo polno višino 96 metrov. Pred odstranitvijo gradbenega odra ga bodo nato prekrili s svinčenimi okraski, je povedal Jost.

Preden bodo lahko začeli obnavljati streho, je predvideno še dokončanje okvirja ladje in kora. V končnih fazah bo prenova vključevala še čiščenje notranjosti, območja, ki se razteza na približno 42.000 kvadratnih metrov, ter nato jeseni še namestitev novega pohištva.

Obnova bo v celoti financirana s 767 milijonov evrov donacij iz Francije in tujine, je še povedal Jost.

K obnovi Notre-Dame so prispevali obrtniki in obrtnice po državi, med njimi družinska mizarska delavnica v vasi Hagetmau na jugozahodu Francije, ki je še posebej ponosna na svoj prispevek. Za svojo 60. obletnico, ki jo bo dočakala prihodnje leto, bo dostavila svoje najbolj prestižno naročilo doslej - 1500 stolov za katedralo.

"Opravili smo že zanimiva dela, a to je nekaj povsem drugega," je septembra za AFP povedal lastnik podjetja Alain Bastiat.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sprva obljubil, da bo Notre-Dame obnovil v petih letih, in sicer do poletnih olimpijskih iger 2024 v Parizu. Vendar pa so njen začetek morali preložiti za več mesecev zaradi prizadevanj po dekontaminaciji, saj se je v požaru stopilo več kot 300 ton svinca s strehe.

Oblasti so morale nato delo prvo zimo večkrat prekiniti zaradi močnih vetrov, preden je Francija v začetku leta 2020 zaradi boja proti širjenju koronavirusa uvedla karanteno.

Jost je delo nadzorovanja ponovnega rojstva katedrale prevzel po tem, ko je nekdanji poveljnik francoske vojske, zadolžen za obnovo, general Jean-Louis Georgelin, umrl avgusta med gorskim pohodom. Pred nesrečo je bil njegova desna roka.

Več kot pet let po požaru trije preiskovalni sodniki še vedno preiskujejo, kaj ga je sprožilo. Prvotna preiskava je pokazala, da je šlo verjetno za nesrečo, med teorijami pa naj bi bila napaka na elektriki ali cigareta.