Mineva pol stoletja od smrti španskega umetnika Pabla Picassa

Ob 50. obletnici Picassove smrti je po svetu na ogled več razstav. Hkrati se tokrat po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tudi zastavlja vprašanje, ali je slavnega umetnika še vedno mogoče slaviti na enak način kot pred nastankom gibanja #MeToo.

Picassovo mačistično in seksistično ravnanje z ženskami je dobro znano. O tem so bile objavljene številne knjige in članki. Po pojavu gibanja #MeToo pa se je pogled na španskega slikarja spremenil. Zastavlja se vprašanje, kako Picassa prikazati danes, je v pogovoru za dpa povedala direktorica pariškega Picassovega muzeja Cecile Debray.

V muzeju bodo ob 50. obletnici umetnikove smrti pripravili poleg kronološke razstave njegovih pomembnih del tudi razstavi sodobnih umetnikov, ki naj bi prinesli novo interpretacijo Picassovega dela. Afroameriška umetnica Faith Ringgold se tako med drugim ukvarja z diskriminacijo temnopoltih žensk, Pierre Moignard pa s Picassovimi erotičnimi risbami.

Picassovo delo je neločljivo povezano z njegovimi številnimi ženskami, ki jih je upodobil neštetokrat. Na začetku razmerja v nežnih kompozicijah, na koncu pogosto kot izkrivljene figure. Od sedmih žensk, ki so uradno bile del njegovega življenja, sta si dve vzeli življenje, dve sta padli v depresijo. Edina, ki ga je zapustila, je bila Francoise Gilot. Leta 1965 je izdala knjigo z naslovom Življenje s Picassom, v katerem je umetnika opisala kot muhastega človeka, ki je grenil življenje tistim, ki so ga delili z njim.

Vnukinja Marina je svoje starega očeta opisala kot "pošast", ki je ženske poniževal in izrabljal. "Bil je genij, vendar brez srca," je dejala.

Picasso je bil poročen dvakrat - z rusko plesalko Olgo Kokolovo (1911-1955) in Francozinjo Jacqueline Roque (1961-1973). Večletna ljubezenska razmerja je imel tudi s svojimi muzami Marie-Therese Walter, Doro Maar in Francoise Gilot.

Kljub vsemu se ob letošnji obletnici zdi, da se svet še ni naveličal Pabla Picassa. Picassova keramika, Picassove skulpture, Picasso in feminizem, Picassova uporaba bele barve, Picassove zvezdniške fotografije, ... seznam razstav ob 50-letnici njegove smrti 8. aprila 1973 je skorajda neskončen.

"Še vedno hrepenimo po Picassu", je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP povedal njegov vnuk Olivier Widmaier-Picasso in dodal, da je "očaran nad številom kustosov, zgodovinarjev in raziskovalcev, ki še naprej iščejo nove zorne kote za raziskovanje".

Picasso je umrl pred pol stoletja v svoji rezidenci v Mouguinsu na jugu Francije zaradi odpovedi srca in pljuč. Za seboj je zapustil bogato umetniško dediščino, a nobene oporoke. Začetnika kubizma so pokopali v vrtu njegovega gradiča Vauvenargues v bližini mesta Aix-en-Provence.

Umetnika je vse življenje obsedala izjemna nuja po ustvarjanju. Tako je nastal ogromen umetniški opus, ki šteje okrog 1900 slik, 3200 keramik, 7000 risb, 1200 skulptur in 20.000 grafik. Med njegovimi najpomembnejšimi deli sta sliki Avignonske gospodične in Guernica.

Picasso se je rodil v Malagi. Študiral je v Barceloni in Madridu, od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je med drugim začel posvečati keramiki. Vsako leto je v tem kraju priredil po dve do tri razstave.

V svojem izjemno plodovitem ustvarjalnem življenju je prešel več faz. Realističnemu obdobju (1895-1901), v katerem je uporabljal močne barve, je sledilo modro obdobje s slikama La vie in Stari kitarist. Rožnato obdobje (1904-1906) zaznamujeta sliki La toilette in Gertrude Stein.

V obdobju kubizma (1906-1925) so nastale slike Avignonske gospodične, Sedeči akt, Aficionado in Harlekin ter kolaži. Sledilo je obdobje neoklasicizma z elementi nadrealizma od 1925 do 1945, v katerem je denimo nastala slika Ples, nato pa še čas intenzivnega ukvarjanja z grafiko, kiparstvom in keramiko.