Ministrica Vrečko z lokalnimi skupnostmi na Brdu pri Kranju o prihodnosti kulture

Na srečanju je ministrstvo gostilo predstavnike Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Državna sekretarja Marko Rusjan in Matevž Čelik Vidmar sta med drugim predstavila načrtovano prenovo razpisnih mehanizmov ter projekte obnov, ki potekajo po državi. Trenutno je odprtih več kot 60 investicij v skupni vrednosti 200 milijonov evrov.

Predstavila sta tudi prenovo muzejske politike, ki bo temelj razvoja sodobnega upravljanja muzejev in galerij, ter se dotaknila vprašanja, kako izboljšati vključevanje mladih v kulturne projekte.

Kot je ministrica po srečanju izpostavila v izjavi za javnost, so z lokalnimi skupnostmi zavezani, da sodelujejo, saj ocenjujejo, da sta kultura in umetnost tvorni del skupnosti, imata razvojni potencial, vanju pa so vpeti številni prebivalci Slovenije. Ker stanejo veliko denarja, je sofinanciranje obnov kulturne dediščine omenila kot enega ključnih izzivov.

Za to že obstajajo razpisi, z novo evropsko kohezijsko perspektiv pa računajo na dodatna vlaganja, vendar skupaj z vsebino, je izpostavila ministrica. Šele povezava obnove z vsebino lahko po njenem mnenju obrodi dobre projekte, ki imajo kar največji učinek za lokalno skupnost in celotno prebivalstvo. "Naš cilj je, da so sredstva počrpana, da je kulturna dediščina obnovljena in da ima znotraj pomembno lokalno vsebino," je dejala ministrica.

Predsednik komisije za kulturo pri Skupnosti občin Slovenije Marko Funkl je med drugim pozdravil današnje srečanje z lokalnimi skupnostmi, ki je po njegovih besedah prvo v zgodovini ministrstva za kulturo. Kot je dejal, so lokalne skupnosti samo v tem letu približno za 177 milijonov evrov vložile v kulturo in kulturno dediščino, kar po njegovi oceni pomeni, da si želijo sodelovati pri sooblikovanju kulturne politike v državi.

Peter Dermol iz Združenja mestnih občin Slovenije je današnji posvet razumel tudi kot poziv za to, da se povečajo sredstva v obnovo, saj energetska kriza pušča določene posledice, s tem pa bo po njegovi oceni potrebnega več vlaganja v različne institucije in javne zavode. Zaželel si je predvsem namenskih razpisov, pred tem pa, da bi se identificirale ključne potrebe v posameznih regijah za to, da bi bili razpisi lahko ciljno usmerjeni in da bi sredstva lahko šla v prave projekte.

V Združenju zgodovinskih mest Slovenije pa se po besedah Mateje Hafner pogovarjajo tudi o tem, kako bi mestna središča rešili pred propadanjem. Po njenih besedah iščejo rešitve za to, kako bi v stara jedra, ki se sicer soočajo s posebnimi izzivi glede obnavljanja, privabili čim več ljudi, da bi v njih tudi živeli. Ministrstvo za kulturo bi lahko bilo generator tega, lahko pa bi se vključila tudi druga ministrstva, je povedala v izjavi po srečanju.