V Kočevju arheološka razstava Ciganska jama, paleolitsko najdišče s konca ledene dobe

Gre za eno redkih tovrstnih najdišč, do zdaj odkritih na Kočevskem. Na razstavi bodo predstavili izkopavanja v Ciganski jami, okolje in življenje ledenodobnih lovcev ter izbrane arheološke in paleontološke najdbe.

Gre za najdbe sistematičnih arheoloških izkopavanj, ki jih je Mitja Brodar opravil med letoma 1971 in 1976. V Ciganski ali tudi Željnski jami pri Kočevju pa je poleg najdb iz mlajših arheoloških obdobij odkril bogate najdbe iz obdobja iztekajoče se zadnje ledene dobe.

Med temi kamnita, koščena in rožena orodja ter ostanke ledenodobnih živali. Sodelavci Inštituta za arheologijo ZRC SAZU pa so med letoma 2018 in 2019 med mokrim presejanjem izkopanih jamskih usedlin z nasipa pred jamo našli drobne najdbe, ki so jih prvotni raziskovalci spregledali. Avtor razstave je Matija Turk, so še navedli v kočevskem muzeju.

Razstavo, ki bo na ogled do konca maja, so pripravili s sodelovanjem Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Narodnega muzeja Slovenije.

Ciganska jama, ki je del širšega sistema Željnskih jam, naj bi sicer naziv dobila po Romih, ki naj bi jo uporabljali za bivališče in kot konjski hlev. Njene najdbe pokrivajo obdobja od starejše kamene do železne dobe. Ledenodobni ljudje pa so jo pred približno 20.000 leti uporabljali kot lovsko postojanko.

Željnske jame so sicer na seznamu najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Z odlokom Občine Kočevje so jih razglasili za naravni spomenik lokalnega pomena.