Epidemija zdesetkala turistični obisk Baze 20

Na Bazi 20 so po besedah župana občine Dolenjske Toplice Franca Vovka v času prejšnje države beležili masovni obisk, ki so ga med drugim poganjale vodene šolske in druge skupine, po osamosvojitvi pa je čas naredil svoje in tako velikega obiska ni več. Bazo 20 tako obiskujejo predvsem družine in posamezniki, večinoma ciljno, nekateri tudi mimogrede.

Dodobra je obisk zdesetkala epidemija, po kateri pa se obiskovalci v Bazo 20 ne vračajo več v tolikšni meri, kot bi si želeli upravljalci. Vodnik in oskrbnik Baze 20 Jože Saje iz Dolenjskega muzeja je upal, da se bo obisk po epidemiji vrnil v večji meri, a se to ni zgodilo. Tako trenutno ne beležijo ravno veliko obiskovalcev, je povedal za STA.

Kar nekaj upanja za povečanje obiska med drugim polagajo v virtualni vodnik, ki ga je občina Dolenjske Toplice razvila skupaj z Razvojnim centrom Novo mesto in s pomočjo evropskih sredstev. Gre za brezplačno aplikacijo, ki si jo uporabnik naloži na telefon in se z njo sprehodi med barakami Baze 20, aplikacija pa mu pri tem služi kot vodnik z dodatnimi vsebinami in doživetjem. Jeseni naj bi jo nadgradili še s petzvezdičnim doživetjem, ki ga zdaj podrobneje še ne razkrivajo.

V občini Dolenjske Toplice so po besedah župana Vovka prepričani, da je lahko Baza 20 zanimiv kraj za obisk, posebej v času, ko si ljudje želijo več časa preživeti v naravi, zato želijo v povezavi z njo razvijati nove vsebine in turistično ponudbo v občini. A ob tem dodaja, da bo veliko odvisno od finančnih sredstev.

Od leta 2017 z Bazo 20, ki velja za kulturni spomenik državnega pomena, upravlja družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je dobila v upravljanje tudi bunker Škrilj pri Kočevski reki ter partizanski bolnišnici Jelendol in Zgornji Hrastnik. Na vprašanje, kakšne načrte imajo v prihodnje z Bazo 20, navajajo predvsem redno vzdrževanje in izvedbo nujnih obnov. V letošnjem letu načrtujejo obnovo ene od barak in ureditev pohodnih poti med njimi. Od leta 2018 do 2021 so sicer za Bazo 20 namenili skupno 240.000 evrov.

Baza 20 je bila od aprila 1943 do decembra 1944 sedež političnega vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, dokler se to ni preselilo v Črnomelj. V skupno 26 barakah je tam živelo in delalo do okoli 180 članov vodstva OF in centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije ter drugih.

Po Sajetovih besedah je prostor za bazo, ki se je sprva imenovala Točka 20, izbral Ivan Maček Matija. V njej so najprej uredili nekaj manjših barak, ki so jih skrili v vrtače, nato so postopoma dodajali večje in bolj vidne.

Kljub temu, da Baza 20 ne leži daleč od naselij, je takratni okupator ni nikoli odkril. Saje to pripisuje dejstvu, da so kmetom prepovedali dostop v Kočevski rog in da večina tistih, ki je v njej živela, ni vedela, kje natanko so. Seveda pa jo je dobro zakrival tudi sam gozd. "Barake so gradili v vrtačah, strehe so bile prekrite z vejami in mahom, da se niso svetile, pozimi so kurili le ponoči," pravi.

Razvili so tudi zanimiv sistem zakrivanja sledi v snegu. Vsak, ki je prišel v Bazo 20, se je moral z gozdne pešpoti, ki je vodila od Podstenic do Starih Žag na manjši greben, poraščen s smrekami, povzpeti preko posebnih lestev, ki jih je stražar kot nekakšen dvižni most spustil na pot. Tako v snegu ni bilo nobenih sledi, ki bi nakazovale, da je nekdo z glavne poti zavil proti Bazi 20. Ob tem so tudi redno skrbeli, da je bila glavna pot med Podstenicami in Starimi Žagami ves čas shojena.

Vseh 26 barak je po Sajetovih besedah skoraj v celoti ohranjenih še danes. "Originalnega je še več kot tri četrtine lesa. Menjamo le tisto, kar je nujno. Na srečo nam tudi še ni bilo treba veliko posegati v same konstrukcije barak," pravi. V barakah je tudi še vedno skoraj v celoti ohranjeno pohištvo, ki je tudi na ogled, medtem ko so osebne predmete prebivalci baze vzeli s seboj ob selitvi v Črnomelj.

V dveh barakah si je mogoče ogledati razstavi o pomenu Baze 20 ter partizanskih bolnišnicah in delavnicah v Kočevskem rogu. Ostale so zaprte, si je pa mogoče notranjost ogledati od zunaj.

Ogled barak in vsega ostalega je mogoč kadarkoli in je brezplačen. Priporočljiv pa je voden ogled, kjer obiskovalec poleg same predstavitve Baze 20 dobi še veliko informacij o samem Kočevskem rogu, zgodovini njegove naselitve, Kočevskih Nemcih, dogajanju med drugo svetovno vojno in tudi povojnih pobojih. Voden ogled za zaposlene stane štiri evre, za mladino in upokojence 2,5 evra ter traja uro in pol.