Junaštva Rudolfa Maistra in borcev za severno mejo so se spomnili tudi v Kranju
Generalu Rudolfu Maistru in borcem za severno mejo so se ob današnjem prazniku poklonili tudi v Kranju, kjer je Maister skupaj s svojo družino preživel sedem mladostniških let.
Kot je izpostavil kranjski podžupan Janez Černe, se danes spominjamo Maistrovega junaštva, odločnosti in predanosti narodu.
Maister je, kot je poudaril Černe, s svojimi dejanji in vizijo postavil temelje za našo svobodno državo. "Boril se je za svobodo in prav je, da se večkrat spomnimo, da nekoč svoboda ni bila samoumevna, zato spoštujemo to, kar imamo," je izpostavil Černe. Kot je dejal, sta se čas in prostor zelo spremenila, a vrednote, za katere se je boril Maister, so ostale iste.
"Kakšno srečo imamo, da so v Kranju živele vse te velike osebnosti, kot so France Prešeren, Janez Bleiweis, Simon Jenko, Janez Puhar in Rudolf Maister. Vsak od njih je pomembno zaznamoval slovensko zgodovino in ponosni smo lahko, da delujemo v okolju, v katerem so nekoč delovali oni, ki so ključno oblikovali našo narodno identiteto. Zato je pomembno, da ohranjamo spomin nanje in njihovo zapuščino," je na slovesnosti dejal Černe.
Maister ni bil le vojak in general, temveč tudi pesnik, pisatelj in krajinski slikar, predvsem pa zavedni Slovenec. Njegovo življenjsko pot in borbo za to, da je po razpadu Avstro-ogrske monarhije velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo, je opisal predsednik Društva general Rudolf Maister Kranj Roman Nahtigal.
"Brez njega in njegovih dejanj bi slovenska zgodovina zanesljivo potekala drugače. Maribor bi bil v avstrijskih rokah, Prekmurje pa v madžarskih," je poudaril Nahtigal in pojasnil, da je bil nacionalni obstoj slovenskega naroda ob koncu prve svetovne vojne še bolj ogrožen kot znotraj Avstro-ogrske monarhije. Najpomembnejše vprašanje za slovenski narod pa je bilo, kje bo potekala meja.
Kot je izpostavil Nahtigal, se je treba ob dnevu Rudolfa Maistra pokloniti tudi vsem prostovoljcem, ki so se borili za severno mejo. Veliko teh je bilo iz zgornje Gorenjske, predvsem Jesenic in Kranjske Gore. Njihov pomen je po Nahtigalovih besedah najbolje opisal jeseniški novinar, pisatelj in pesnik Miha Klinar, in sicer v verzu, ki je zapisan na spominskih ploščah na Jesenicah in v Podkorenu: "Če v onem času ne bilo bi nas, še večji kos slovenske zemlje bi odtrgal tuji plaz."
V kulturnem programu današnje slovesnosti v Kranju so nastopili dijaki Gimnazije Kranj, na kateri se je šolal tudi Maister in ustanovil ter urejal dijaški list. Zaradi očetove službe pri finančnih stražnikih se je morala Maistrova družina pogosto seliti. Ko se je rodil Rudolf, je živela v Kamniku, nato v Mengšu in zatem v Kranju.
Maistrovi so do očetove smrti leta 1887 bivali v objektu na današnjem Maistrovem trgu 5, kjer Kranjčane na Maistra spominja doprsni kip in kjer vsako leto na današnji dan poteka slovesnost. Po očetovi smrti so se Maistrovi preselili v sosednjo hišo, skrbnik otrok pa je postal tetin mož, ki je Rudolfa navdušil za vojaški poklic. Leta 1890 so se tudi zaradi njegovega nadaljnjega šolanja preselili v Ljubljano.