Kandidat za ministra Props: Moje prioritete bodo plače v javnem sektorju in ohranjanje kadrov

Med cilji je naštel še spremembo zakona o upravnem postopku, da bo postal "jasen in pregleden".

Props meni, da mora javna uprava za hiter servis in ustrezne storitve v ospredje delovanja postaviti uporabnike teh storitev. Optimizacija javnega servisa pa po njegovih besedah vključuje različne vidike, kot so učinkovitost, preglednost, odzivnost in kakovost storitev.

Med koraki za optimizacijo storitev je naštel analizo potreb, postavitev standardov in merjenje kakovosti, pospešitev digitalizacije ter uvedbo tehnoloških rešitev. Dejal je, da mora biti javni sektor zavezan k transparentnosti in odprtosti podatkov ter da je treba v procese odločanja vključiti tudi državljane.

Poudaril je, da se je treba zavedati tudi ključnega dejavnika želene učinkovitosti, to so kadri. "In ravno področje kadrov v sistemu javne uprave je področje, ki bo na različne načine definiralo moj mandat ministra, če mi ga bo državni zbor podelil," je dejal.

Ob vprašanju kadrov je spomnil tudi na plače. Po njegovih besedah so pogajanja med sindikati in vlado kompleksna, pogajanja pa bo gradil na dogovorih, ki jih je začela nekdanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Meni, da je cilj sindikatov, ki si želijo boljše pogoje za zaposlene v javnem sektorju glede plač, delovnih pogojev in socialnih ugodnosti, legitimen, a da je "potrebno v obzir vzeti javno-finančne danosti, ki so v tem trenutku v Sloveniji".

Reševanje kadrovske slike v javnem sektorju pa po njegovih besedah zahteva celosten pristop. "To vključuje spodbujanje izobraževanja in usposabljanja za poklice v javnem sektorju, izboljšanje pogojev zaposlitve, ki bi povečali privlačnost teh delovnih mest, ter spodbujanje inovativnosti in fleksibilnosti v javnem sektorju," je ocenil.

Po njegovih besedah je treba javne uslužbence v čim večji meri razbremeniti birokratskega balasta, s katerim se soočajo, in jim ponuditi konkurenčno plačilo za njihovo delo. "Glede na to, da v javni upravi trenutno slabih 15 odstotkov zaposlenih prejema minimalno plačo, nam mora biti vsem jasno, da moramo na tem področju nekaj spremeniti," je poudaril.

Nadgradnje in poenostavitve zahteva tudi zakon o upravnem postopku. Zaradi zakona se namreč srečujejo z dolgotrajnostjo in nepreglednostjo postopkov, z zastarelostjo predpisov ter neenako obravnavo strank.

Pojasnil je, da ne načrtuje krčenja števila upravnih enot, ampak se bodo ukvarjali z izboljšanjem organiziranosti in poenostavitvijo postopkov.

Dotaknil se je tudi financiranja občin in dejal, da je pomembno iskanje soglasja med različnimi združenji in interesi. Gradil pa bo na dogovoru o povprečninah, ki so ga dosegli predstavniki občinskih združenj in minister za finance Klemen Boštjančič.

Tudi uvedba pokrajin ne bo ena od prioritet ministrstva, saj za regionalizacijo trenutno v družbi ni zaznati političnega soglasja. "Namesto o številu pokrajin in njihovih mejah ter imenih se moramo pogovarjati o njihovih nalogah, razmerju med občinami in državo ter seveda o ustreznem modelu financiranja," meni.

Poudaril je, da ne želi dajati visokoletečih javnih obljub, kaj vse bodo naredili. "Delim prepričanje moje predhodnice, da mora biti javni sektor tisti, ki ustvarja vrednost za vse," je dejal.

Pričakovati je, da bo kandidat ob podpori koalicijskih poslancev uspešno prestal zaslišanje pred matičnim odborom. DZ pa bo o njegovem imenovanju odločal predvidoma na izredni seji v četrtek, ki pa jo mora kolegij predsednice DZ še sklicati.