Mariborski Lent dobiva novo podobo in s tem nov značaj
Lent in tudi nekateri drugi deli nabrežja Drave v Mariboru so zadnje leto veliko gradbišče. Poteka obširna obnova, po kateri bodo dobili povsem novo podobo in značaj.
Vsa dela sicer ne bodo končana pravočasno, da bi Lent v novi luči zaživel za Festival Lent, bosta pa do poletja predvidoma zgrajeni nova brv in kolesarska steza na desnem bregu.
Prenovljeni Lent še večja sprememba kot obnova Glavnega trga
Po besedah mariborskega župana Saše Arsenoviča bo prenova Lenta za Maribor še večja sprememba kot zaprtje Glavnega trga za promet. Tako kot je trg iz zadušljivega prometnega vozlišča postal umirjena promenada za pešce, kolesarje in gostinske vrtove, naj bi se tudi Lent po obnovi preobrazil iz parkirišča v območje za počitek, druženje in zabavo. Promet bo sicer še vedno tekel čezenj, a v upočasnjeni obliki.
Prenova Lenta sodi v okvir urejanja celotnega nabrežja Drave od Malečniškega mosta do Mariborskega otoka, kjer si je županova ekipa zamislila t.i. Dravsko promenado. "Gre za krožno pot, dolgo 13 kilometrov, kjer bo možno teči, se sprehajati z vozički, kolesariti. Njen osrednji del predstavlja območje Lenta med Studenško brvjo in Vodnim stolpom, ki smo ga razdelili na dva dela," je za STA pojasnila arhitektka Maruša Zorec.
Del od Sodnega do Vodnega stolpa so si zamislili kot urban, z enotnim tlakovanjem in položnimi stopnicami do reke. Preostali, zahodni del Lenta od Sodnega stolpa do Studenške brvi bo bolj zelen, z dodatno nasajenimi vrbami in travnato brežino. Spust do reke bo tu mogoč le po stopnicah pred kopališčem Pristan.
"Prenovo Lenta vidim kot posodobitev tega prostora, z maksimalno možnostjo ohranjanja spomina na vse njegove zgodovinske vrednote in zgodbe, od splavarjev do Stare trte, hkrati pa omogočanje novega življenja tukaj - ne le lokalov, ampak Mariborčanov in Mariborčank, da bodo prišli k tej fenomenalni reki. Drava je reka z veliko močjo, veliko spomina, je reka, ki povezuje in zaradi katere je Maribor konec koncev tudi nastal," je povedala arhitektka.
Na pomisleke glede podiranja dreves odgovarja, da so bila vsa drevesa v sodelovanju z mestno arboristko skrbno pregledana. "Drevesa, ki so v dobrem stanju, na primer vse vrbe pri Starem mostu ter na zahodni strani Lenta, ostanejo. Druga smo odstranili, a jih bomo nadomestili z novimi, in teh bo več kot odstranjenih. Hkrati bo pod drevesi okoli 2000 kvadratnih metrov novih zelenih površin. Tudi med stopnicami, ki se spuščajo k vodi, bodo posamezne vrbe z otoki za sedenje, vzdolž celotnega voznega pasu so predvidene nove linijske zasaditve dreves. Edina izjema je osrednji del Lenta, kjer imamo objekte, ki jih nismo želeli zastreti," je pojasnila.
Fontane pri Hiši Stare trte ne bo več, prav tako ne javnih parkirnih mest. Promet bo med Sodnim in Vodnim stolpom urejen dvosmerno kot t.i. skupni prometni prostor, kjer bodo imeli pešci in kolesarji enako veljavo kot avtomobili. Na obeh straneh ceste bodo potopni valji, s katerimi bodo lahko območje ob večjih prireditvah zaprli za motorni promet, je pojasnil vodja občinskega sektorja za komunalo in promet Aleš Klinc.
Med gradnjo pozornost tudi labodom in bobrom
Gradbena dela bi morala biti končana do konca maja letos, a je izvajalec prosil za podaljšanje roka. Dela so zahtevna med drugim zaradi tega, ker potekajo med še vedno tekočim prometom čez Lent.
Pozorni morajo biti tudi na živali. Na Lentu je veliko labodov in eden od labodjih parov si je to pomlad uredil gnezdo tik ob gradbišču. Nekaj nemira je povzročil tudi bober. "Vedno smo opozarjali gradbince, naj pazijo na drevesa, da jih ne poškodujejo. Potem pa nam debla zgrize bober in smo jih morali zaščititi z mrežo. Najprej smo sicer mislili, da so bili na delu vandali," je pojasnil vodja projekta prenove Lenta Jernej Flajšman.
Z glavnim izvajalcem del je občina podpisala pogodbo v višini slabih 7,6 milijona evrov, 2,4 milijona je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. "Obračun se izvaja na mesečni ravni na podlagi količin dejansko izvedenih del - pogodba je podpisana na enoto mere. V tem trenutku že prihaja do nepredvidenih in dodatnih del," je povedal Flajšman.
Vzporedno teče še širitev vročevodnega omrežja in vgradnja visokotemperaturne črpalke v kopališču Pristan, kar v vrednosti okoli dva milijona evrov izvaja podjetje Energetika Maribor.
Nova brv razdvaja javnost, čeprav naj bi delovala povezovalno
Junija naj bi odprli še novo brv čez Dravo, ki jo gradijo pri Starem mostu. Projekt je vreden 4,23 milijona evrov, od tega je 3,26 milijona sredstev EU.
Na novo brv imajo Mariborčani različne poglede. Po nekaterih ocenah kazi podobo Starega mosta, drugi oporekajo smotrnosti njene izvedbe v času, ko mesto nima denarja za obnovo šol in cest. Načrtovana je bila že v času nekdanjega župana Franca Kanglerja, sedanji župan pa je projekt vzel iz predala, da bi izkoristil razpoložljiva evropska sredstva.
Po navedbah mestne uprave je namen brvi znova povezati in oživiti dele mesta ob Dravi, ki so zamrli po izgradnji Starega mosta in hidroelektrarn, ter spodbuditi preobrazbo doslej zanemarjenega desnega nabrežja. "Projekt prenove obrežja Drave vidim kot projekt, ki povezuje mesto. Zato je pomembna tudi ta nova brv, pomembne pa so tudi predvidene ureditve na desnem nabrežju," pravi Maruša Zorec.
Na Taborskem nabrežju, kjer se nova brv navezuje na desni breg, načrtujejo ureditev manjšega trga z urbano opremo, a za to bo treba denar še zagotoviti. Enako velja za ureditev širše peš in kolesarske poti na desnem bregu od Starega mosta do Studenške brvi, medtem ko takšno pot na drugi strani Starega mosta do dvoetažnega mosta že urejajo. Predstavlja del Dravske kolesarske poti in je ocenjena na 4,5 milijona evrov, od tega je 2,5 milijona sredstev EU. Dokončali naj bi jo do junija.
Projekt je izvedbeno zahteven, saj je potrebna razširitev obstoječe ozke poti ob strmem bregu na štiri metre širine, zaradi česar so potrebni posegi v brežino. Zato so morali odstraniti nasad češenj, med Mariborčani znanih kot Kanglerjeve češnje, saj jih je zasadil prejšnji župan. "Deloma jih bomo nadomestili, a ne v takšnem številu kot prej, saj ni dovolj rastnega prostora zanje. Bomo pa nasadili še breze in vrbe, zato bo na koncu tam več dreves kot prej," je pojasnil Boštjan Štuhec iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor. V okviru tega projekta so pod nakupovalnim središčem Europark zgradili tudi spustno rampo za potrebe civilne zaščite.
Veliko idej za prihodnost, a bo treba prej zagotoviti sredstva
V prihodnje na občini med drugim predvidevajo še izgradnjo dvigal pri Starem mostu in ureditev stopnišča ob njem na levem bregu, medtem ko naj bi sprehajalno pot na desnem bregu uredili letos v sklopu rednih komunalnih del. Nujno bi bilo treba tudi sanirati stopnice v zalivu pri Vodnem stolpu.
Parkirišče pod Titovim mestom bo ostalo, za njim pa proti vzhodu sledi območje v lasti lastnika kino kompleksa Maribox, ki si je tam v prihodnosti zamislil tri stolpnice in ozelenjene terase proti reki.
Pred jezom Melje so Dravske elektrarne (DEM) predlani uredile peš in kolesarsko pot tik ob reki. Med idejami je še izgradnja brvi tik nad jezom, ki pa je še v povojih, medtem ko so bile za izgradnjo brvi mimo Mariborskega otoka na drugem koncu Dravske promenade že predstavljene idejne rešitve. A tudi za ta projekt še ni denarja.
Lani je občina izbrala idejno rešitev za manjši plavajoči paviljon, medtem ko za večje dogodke, predvsem Festival Lent, omenjajo možnost postavitve večjega odra na Dravi ob desnem nabrežju na izteku Gorkega ulice. V prihodnje je na Dravi predviden tudi javni potniški promet.