Na Bledu v načrtovanje prenove grajskega kopališča vključili širšo javnost
Grajsko kopališče na Bledu je bilo nazadnje celovito prenovljeno pred skoraj stotimi leti, zato so v javnem občinskem podjetju Infrastruktura Bled, ki upravlja s kopališčem, začeli razmišljati o njegovi prihodnosti in prenovi. Ker gre za pomembno točko Bleda in Slovenije, so v torek pripravili javno tribuno in v načrtovanje vključili širšo javnost.
"Zavedamo se, da pomeni prenova Grajskega kopališča Bled poseg v verjetno najbolj občutljivo točko najbolj prepoznavnega kraja v Sloveniji," so v vabilu izpostavili na Infrastrukturi Bled in v arhitekturnem biroju GregorcVrhovec + Žiher arhitekti. Zaradi izjemne odgovornosti so se v skladu z najnovejšimi evropskimi smernicami odločili za proces načrtovanja, ki bo omogočal vključenost javnosti.
"Bled je res nekaj posebnega. Je svojevrsten fenomen tudi v tem smislu, da je na nek način bolj prepoznaven od same Slovenije in je izjemno pomemben za identiteto in instagramabilnost Slovenije," je povedal arhitekt Aleš Vrhovec. Zato so se odločili za drugačen pristop od običajnega, ko projektne naloge nastajajo v zaprtem procesu. Z odprtim pristopom sledijo principom novega evropskega Bauhausa.
"Ljudem, ki o tem prostoru nenazadnje vedo precej več kot mi, dajemo priložnost, da povedo svoje mnenje, izkušnje in želje, kaj v zvezi s tem prostorom narediti," je pojasnil Vrhovec in dodal, da se jim zdi pomembno pred začetkom kakršnegakoli načrtovalskega dela kar najširše odpreti prostor za javno razpravo tako laične kot strokovne javnosti. "To je enostavno preveč pomembna točka, da bi se sledilo viziji samo enega človeka. Poskusili bomo pionirsko vstopiti v proces participativnega urbanizma," je izpostavil Vrhovec.
Tako so v torek pripravili javno tribuno, ki se je je udeležilo veliko zainteresiranih občanov. Ti so lahko predstavili svoje ideje in želje, s čimer bodo pripomogli k izdelavi izhodišč za prenovo kopališča. Sledil bo javni natečaj za najboljšo arhitekturno rešitev, ki bo objavljen v letošnjem ali prihodnjem letu. Do končne rešitve bodo tako prišli šele v nekaj letih.
Odprt način načrtovanja podpira tudi blejski župan Anton Mežan. Kot je ocenil, je to praksa, ki bi jo morali uporabljati tudi v bodoče in ne bi smela biti več izjema, temveč pravilo. "Prav je, da najprej vprašamo ljudi, potem pa začnemo z ostalimi postopki, kajti to je edina prava pot za končno skupno zadovoljstvo v maksimalni možni meri," je poudaril in spomnil, da se je v preteklosti večkrat dogajalo, da so se prav zaradi pomanjkanja komunikacije z zainteresirano javnostjo že začeti projekti zaustavljali.
Mežan je izpostavil tudi velik pomen grajskega kopališča. Vanj želijo usmeriti tudi kopalce, ki se kopajo na območjih ob jezeru, kjer je to prepovedano. Zato je pomembno, da je kopališče takšno, kakršnega si ljudje želijo, hkrati pa se mora dobro vklopiti v okolje. Zato morajo svoje videnje podati vsi deležniki.
Direktor Infrastrukture Bled Janez Resman je povedal, da je kopališče zelo dobro obiskano. "Čeprav je staro, je namreč vrhunsko vzdrževano in o kopališču vedno poslušamo samo pohvale," je povedal. Ob tem pa je opozoril, da so materiali že dotrajani in je kopališče potrebno obnove. Pri tem bi lahko beton, ki je bil pred stotimi leti najpomembnejši gradbeni element vsaj delno zamenjali z lesom.
Še vedno bo grajsko kopališče ostalo javno kopališče, bi pa lahko nudilo tudi nekatere druge produkte, s katerimi bi lahko sezono z dveh ali treh mesecev podaljšali na šest do osem mesecev ter zvišali raven ponudbe. "Tu bodo svoje povedali stroka, prebivalci in lokalno gospodarstvo. Mi smo pripravljeni na vse možne rešitve," je izpostavil Resman.