Na Gorenjskem danes velika delovna akcija odstranjevanja invazivk

V akciji bodo sodelovali številni prostovoljci, ki bodo na različnih lokacijah odstranjevali invazivne rastline in se hkrati o njih tudi poučili. V Kranju bo denimo akcija potekala na sotočju Rupovščice in Kokre, na območju Boboških jezerc, v kanjonu Kokre in v Struževem, po končani akciji pa bodo pripravili malico in zabavo za otroke.

Z delom bodo začeli ob 9. uri. Delali bodo od tri do štiri ure, prostovoljce pa pozivajo, naj na akcijo pridejo primerno oblečeni in obuti z dolgimi hlačami in lahko tudi z dolgimi rokavi. V akciji bodo lahko sodelovali tudi otroci, saj bo delo potekalo na dostopnih in varnih lokacijah v naravi.

Sodelujoči se bodo srečali z različnimi invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin, odvisno od lokacije odstranjevanja. Pomagali jim bodo koordinatorji, ki bodo poskrbeli za uspešno delo, so sporočili iz Razvojne agencije Sora.

Akcija bo potekala v sedmih občinah, nastala pa je na podlagi lanske akcije na območju Mestne občine občine Kranj. Ob dobrih izkušnjah iz preteklega leta je letos na Gorenjskem nastala pobuda, da se občine povežejo in pripravijo skupno akcijo odstranjevanja invazivk.

Na območju Gorenjske je glede na podatke portala Invazivke.si, trenutno zabeleženih približno 40 invazivnih tujerodnih vrst. Najpogostejše so žlezava nedotika, enoletna suholetnica, kanadska in orjaška zlata rozga ter japonski dresnik.

Vse pogosteje se pojavljajo tudi nekatere druge, ki so se v naravo razširile z vrtov in parkov. Širijo se s semeni, ki jih raznašajo veter, voda in ptice, pri širjenju pa jim nevede pomagamo tudi ljudje, če ostanke z vrtov namesto v zbirni center ali domači kompost odlagamo v naravo.

Invazivne tujerodne rastline pogosto tvorijo goste sestoje, ki negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, saj izpodrivajo domorodne vrste, povzročajo gospodarsko škodo in lahko negativno vplivajo tudi na človeško zdravje. Z njihovim odstranjevanjem preprečimo ali omejimo njihovo širjenje ter s tem zmanjšamo negativne vplive, pojasnjujejo na Zavodu RS za varstvo narave.

Kot poudarjajo, gre za dolgotrajen proces. Odstranjevanje invazivk namreč zahteva večletno delo, vztrajnost in natančnost. Z vztrajnostjo pa lahko vrsto na posamezni lokaciji trajno odstranimo in damo novo priložnost domorodnim vrstam, da ponovno zasedejo svoje mesto v naravi.