Na Pokljuki predstavili pomen vzpostavljenih mirnih območij

Štiri leta trajajoč in 3,7 milijona evrov vreden projekt VrH Julijcev, ki se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je en največjih projektov javnega zavoda TNP. "Vsebinsko gre za izredno kompleksen in zahteven projekt," je izpostavil njegov vodja Andrej Arih, sicer vodja oddelka za varstvo naravne v TNP.

V projektu sodeluje devet partnerjev, izvajajo pa aktivnosti, ki so začrtane tudi v načrtu upravljanja TNP. "Izkušnje iz tega projekta bodo zato izredno pomembne tudi pri samem rednem delu javnega zavoda," je povedal Arih in dodal, da so skozi projektne aktivnosti reševali tudi nekatera sistemska vprašanja.

Projekt, ki so ga lani za leto dni podaljšali, se zaključuje konec letošnjega leta. Arih računa, da bodo ključne vsebine, ki so si jih zadali v projektu, do takrat uresničene. Trenutno sta Na Dvojnem jezeru, kjer že četrto leto poteka izlov rib, a verjetno do zaključka projekta ne bo v celoti dosežen, v izgradnji dve zunanji suhi stranišči. Prav tako potekajo še obnove kalov.

Kali so plitvejše kotanje z vodo, ki služijo napajanju živine, hkrati pa so pomemben življenjski prostor dvoživkam. V okviru projekta bo obnovljenih 17 kalov na 13 gorskih planinah. Nekateri so že obnovljeni, na nekaterih pa dela še potekajo.

Kot je povedala Tatjana Grilc iz kranjske enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je obnova kalov zelo zahtevna, saj je bilo že v pripravo tehničnega elaborata prenove vključenih veliko deležnikov, zaradi lege v visokogorju pa so zahtevna tudi dela na terenu.

Med najbolj vidnimi rezultati VrHa Julijcev je tudi vzpostavitev 19 mirnih območij za divjega petelina in za belko ter za aktivna visoka barja. Takšna mirna območja so med drugim vzpostavili na zelo obiskani Pokljuki. Kot je povedal Arih, obisk TNP se iz leta v leto narašča, z mirnimi območji pa želijo zmanjšati pritisk človeških dejavnosti na občutljive živalske in rastlinske vrste.

Določene odseke gozdnih cest, ki potekajo skozi mirna območja, so z zapornicami zaprli za motorni promet in kolesarje. Postavili pa so tudi informacijske table. Ponekod opozarjajo na hojo po označenih poteh, ponekod pa je dostop povsem prepovedan. Ob cesti na Pokljuko so od Mrzlega studenca do Rudnega polja postavili tudi prikazovalnike hitrosti, saj je priporočljiva hitrost vožnje zaradi zmanjšanja hrupa 50 kilometrov na uro.

Današnjo predstavitev mirnih območij na Pokljuki je sicer pogosto zmotil hrup helikopterja, zato se je pojavilo vprašanje, ali so omenjeni ukrepi sploh smiselni. Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je povedal, da v helikopterske prevoze, ki so potrebni za oskrbo planinskih koč in nekatera druga dela, niso posegali, saj so že urejeni in vedno potekajo po istem koridorju.

Mihelič je pojasnil, da hrup z oddaljenostjo pada, blaži pa ga tudi gozd. Meritve stresnega hormona pri divjem petelinu kaže, da ga je največ, ko človek na blizu splaši petelina. Zato je tudi ključno, da se pohodniki na mirnih območjih držijo poti in da se ne gibljejo po brezpotjih.

Mihelič je prepričan, da bodo mirna območja prispevala k ohranitvi divjega petelina na sicer zelo obremenjenem platoju Pokljuke. "Zato ta projekt zelo pozdravljamo. Pot do osveščanja vseh bo še dolga, ampak odzivi so dobri," je povedal Mihelič. Podpredsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Martin Šolar pa je kot ključno izpostavil čim boljše informiranje obiskovalce.

Na PZS se, kot je dejal Šolar, zavedajo, da je obisk gora, ki ga seveda spodbujajo, vedno večji, kar ogroža nekatere živalske vrste. Pri usmerjanju in omejevanju obiska je, kot je poudaril, potrebno medsebojno sodelovanje in usklajevanje. Priznal je, da z vzpostavitvijo nekaterih mirnih območij niso bili najbolj zadovoljni, so pa poiskali tudi nekatere kompromise, kot so denimo časovne zapore.

Poudaril je, da razumejo, da varovanje posameznih vrst zahteva določene omejitve. "Mislim, da je poti dovolj in da večinoma z mirnimi območji pravzaprav ne kratimo doživetij ljudi, ki hodijo v gore," je sklenil.

Kot je poudaril Arih, je usklajevanje med različnimi deležniki izjemno zahteven proces. Je pa dogovor pri umeščanju mirnih območij v prostor ključnega pomena, saj ga le na ta način vsi deležniki spoštujejo. Projekt VrH Julijcev pa je pomembno prispeval tudi h gradnji partnerskega sodelovanja med različnimi deležniki.