Posvet o EPK: Ob projektu bi bile smiselne tudi dobre prometne povezave

Med izzivi so se denimo izkazale prometne povezave, ki bi jih bilo treba okrepiti, saj bo EPK povezovala dve mesti, poskušala vključiti severnoprimorske občine z njihovimi programi in bo ob tem močno stavila na kulturni turizem. Predstavnik podjetja Nomago Robert Piščanec je pojasnil, da v sodelovanju s prevozniki iz Nove Gorici pripravljajo študijo o konceptu mobilnosti, po katerem bi okrepili mestni promet med Novo Gorico in Gorico ter s primestnimi linijami povezali kraje dogajanja.

O tem, da bi bilo smiselno okrepiti javne prometne povezave, so opozorili tudi župani nekaterih bolj oddaljenih občin, med njimi župan Idrije Tomaž Vencelj, medtem ko je župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin izrazil pričakovanje, da bo z EPK dosežen dolgoročen učinek na ravni regijskega gospodarstva. Sam sicer največji učinek pričakuje pri turizmu s številom obiskovalcev, tudi iz tujine.

V Italiji so nedavno že vzpostavili vlakovno povezavo med Gorico in Neapljem, a kot je povedal župan občine Gorica Rodolfo Ziberna, bi se povezava lahko podaljšala do Nove Gorice, ko bo končana prenova železniške postaje, ki jo ob podpori evropskih sredstev vodi ministrstvo za infrastrukturo. Dobrih 61,5 milijona evrov vreden projekt bo eden največjih v tem delu države v zadnjih letih, v prenovljene objekte nameravajo umestiti tudi nov razstavni prostor za pripoved o zgodovini 20. stoletja, v otvoritveno slovesnost EPK 8. februarja prihodnje leto pa bo po besedah državnega sekretarja Andreja Rajha vključena tudi Bohinjska proga.

Župan občine Nova Gorica Samo Turel je ocenil, da so razsežnosti projekta EPK široke in med drugim odpirajo razvojne možnosti v bodoče tako med obema mestoma kot onkraj. Najbolj pa si želi, da bi se EPK 2025 kot prva čezmejna EPK izkazala za simbol miru. Tudi Ziberna se je strinjal, da je projekt s političnega vidika lahko pomemben s svojim poudarkom na spravi, kot drugi pomemben vidik pa je omenil naložbe, ki bodo na italijanski strani znašale 130 milijonov evrov. Učinki naložb na obeh straneh se bodo, kot je dejal, gotovo odražali na obeh straneh.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala, da se EPK sofinancira iz evropskih, lokalnih in državnih sredstev. Za programski del projekta je ministrstvo že zagotovilo 14,5 milijonov evrov, z novo potrjenim proračunom bodo dodali še 1,5 milijona evrov. Ob tem je spomnila še na izgradnjo amfiteatra pri SNG Nova Gorica in prenovo vile Rafut kot dve največji investiciji v Novi Gorici. Oboje je predvideno za prizorišči dogajanja prihodnje leto.

Del programa EPK 2025 je predstavila direktorica javnega zavoda GO! 2025 Mija Lorbek. Program razporejajo v štiri sklope, med katerimi bodo dogodki za širšo javnost, umetniško presežni dogodki, različne otvoritve in spremljevalni dogodki. Med prvimi bodo odprtje EPK Od postaje do postaje, Pohod za Evropo in Okusi brez meja, saj pomemben del EPK predstavljajo tudi gostinstvo oziroma kulinarika in hotelirstvo. Znotraj drugega sklopa bodo denimo predstava Tomija Janežiča, plesni spektakel MN Dance Company, koncerti Aleksandra Gadžijeva in projekt Marka Peljhana.

Na goriški strani je organizacijo projektov EPK prevzelo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, pri tem pa so jim bile po besedah direktorice Romine Kocina v pomoč izkušnje, ki so jih pridobili z izvajanjem Interreg projektov.

Posvet je DS pripravil na pobudo svetnice Elene Zavadlav Ušaj. Predsednik DS Marko Lotrič je uvodoma kot enega od izzivov omenil še različne zakonodaje v Sloveniji in Italiji, kar med drugim vpliva na načine financiranja. Kot je ocenil, bi pokrajine, če bi bile ustanovljene, lahko enakopravno sodelovale z regijami oziroma deželami, v tem primeru s Furlanijo-Julijsko krajino.