S pohodom izrazili nasprotovanje zajezitvi Suhorce

Organizatorji so prepričani, da je dovolj pitne vode mogoče zagotoviti s povezavo vodovodov na Primorskem in Notranjskem, brez posega v naravno okolje, ki bi prizadel tudi zaščiteno območje Škocjanskih jam.

Pohod po dolini Suhorce so izpeljali tretje leto zapored, da bi ozavestili javnost o tem, kakšno neokrnjeno naravno območje bi z zajezitvijo potokov Suhorca in Padež uničili, je povedal predstavnik Civilne iniciative Ohranimo Brkine Mario Benkoč. Zaščititi želijo tudi Škocjanske jame. "Smo na vplivnem območju Parka Škocjanske jame in je velika verjetnost, da bi izgubili Unescov status svetovne dediščine, če bi to zgradili," je opozoril.

Odločevalce pozivajo, naj ustavijo postopek izdelave državnega prostorskega načrta za zajezitev Suhorce in uresničijo povezavo vseh vodovodov na območju. "Ta rešitev je hitrejša in cenejša, ljudje pa bi dobili podzemno čisto vodo," je zatrdil Benkoč.

Odgovorni za vodooskrbo v slovenski Istri so poleti večkrat ponovili, da bi bilo treba poleg povezave vodovodov zgraditi tudi zbiralnik vode, saj tudi dostop do podzemnih virov vode ni vedno mogoč, kar se je na primer pokazalo ob požaru na Krasu.

Po Benkočevih besedah je letošnja suša pokazala, da tudi akumulacije ne učinkujejo. Opozoril je, da so bili zbiralniki vode Vogršček v Vipavski dolini in Klivnik ter Mola pri Ilirski Bistrici poleti suhi. Tudi struga Padeža je bila suha več kot dva meseca, v Suhorci pa je bilo zelo malo vode.

"Vprašanje je, če bi ta voda sploh kdaj pritekla. Če pa bi, bi verjetno nekam šla in ne bi ostala za pitno vodo," je prepričan. Povezava vodnih vodovodov po njegovem mnenju nudi več zagotovil za varno dobavo pitne vode v celotni regiji: "Če se kaj zgodi pri Klaričih, lahko potem na primer tudi na Kras dobimo vodo iz Malnov ali pa tudi iz Rižane."

Predstavnik civilne iniciative je zadovoljen, da so na ministrstvu za okolje in prostor pristopili k reševanju problema. "Delovna skupina je našla srednjeročno rešitev, ki gre v smer povezovanja," je povedal. Kot je pojasnil, je iniciativa pridobila dokumente delovne skupine, v skladu s katerimi naj bi v dveh do štirih letih zagotovili še 150 litrov vode na sekundo za slovensko Istro, in sicer dodatnih 100 litrov na sekundo iz Klaričev ter 50 litrov na sekundo iz Malnov.

Pohodnike sta danes pozdravili županji občin Divača in Hrpelje - Kozina, ki sta že večkrat izrazili nasprotovanje zajezitvi. Takšno stališče sta sprejela tudi oba občinska sveta. "Upam, da bodo končno tudi v Ljubljani spoznali, da to ni primerna rešitev," je dejala divaška županja Alenka Štrucl Dovgan.

Kot je dodala županja Hrpelj - Kozine Saša Likavec Svetelšek, vseh pet občin soustanoviteljic Kraškega vodovoda, to so Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Miren - Kostanjevica in Sežana, sodeluje pri prepričevanju države "zakaj proti in zakaj je nek drug projekt veliko boljši, cenejši in bi se ga dalo v krajšem času izvesti".

V dolino Suhorce je prišla tudi poslanka Gibanja Svoboda Andreja Živic. Podprla je zamisel povezovanja vodovodov in dejala, da si v najmočnejši parlamentarni stranki dejavno prizadevajo za rešitev težav pri oskrbi z vodo.