Slovenski planinski muzej ostaja info točka Alpske konvencije

Slovenski planinski muzej je namreč februarja 2017 postal prva info točka Alpske konvencije v Sloveniji, pogodba pa se podaljšuje na vsaka tri leta.

Ob podpisu memoranduma, ki sovpada tudi z nedavnim začetkom slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji, so v Planinskem spominskem muzeju v Mojstrani pripravili manjšo slovesnost, ki so se je udeležili tudi predsedujoči stalnemu odboru Alpske konference Emil Ferjančič, Blanka Bartol z ministrstva za naravne vire in prostor ter kranjskogorska županja Henrika Zupan.

"Veseli nas, da smo del zgodbe, ki jo podpira mednarodna pogodba o zaščiti Alp, še posebej, ker Slovenija trenutno že četrtič z dvoletnim mandatom predseduje Alpski konvenciji," so sporočili iz Slovenskega planinskega muzeja.

Ob tem so dodali, da bo v času predsedovanja, predvidoma še letos, Krajevna skupnost Dovje - Mojstrana vstopila med Gorniške vasi, pri čemer ima Slovenski planinski muzej pomembno vlogo. Gorniške vasi pa na poseben način izpolnjujejo cilje Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v celotnem alpskem prostoru.

Kot kontaktna info točka Alpske konvencije muzej omogoča stik z lokalnim prebivalstvom, zato je za Alpsko konvencijo, ki utira pot trajnostnemu razvoju v Alpah, njegova vloga še posebej dragocena, je po navedbah ministrstva za naravne vire in prostor poudarila Smerkolj.

Alpska konvencije je prva mednarodna pogodba, katere cilja sta trajnostni razvoj in zaščita celotnega območja. Vključuje vodilna načela za trajnostno življenje v Alpah zdaj in v prihodnosti. Konvencija predstavlja pravno podlago za varstvo občutljivih alpskih ekosistemov, regionalnih kulturnih identitet, dediščine in tradicij v Alpah, hkrati pa je tudi živ instrument, ki podpisnicam omogoča skupno naslavljanje pomembnih in medsektorskih vprašanj.