V Ljubljani potekala prva borza lokalno pridelane hrane

Partnerji, med katerimi so predstavniki kmetijstva, šolstva in turizma, so na novinarski konferenci izpostavili pomembnost trajnostno pridelane hrane, ki je distribuirana in porabljena v lokalnem okolju ter posledično omogoča manj skladiščenja, prevozov, z vnaprejšnjimi dogovori o dobavi pa je možno zmanjšati presežke v pridelavi in količine zavržene hrane.

V okviru projekta je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču vrata odprla tudi prva vseslovenska borza lokalnih živil, kjer so podatke o ponudbi in povpraševanju med seboj izmenjali ponudniki lokalnih kmetijskih pridelkov ter predstavniki javnih šolskih zavodov, gostinstva ter turizma. Na dogodku je skupno sodelovalo 54 pridelovalcev in deset zadrug.

"Naš cilj je, da bi ta borza potekala dvakrat letno, v poznopoletnem in zimskem času, da bi se lahko pridelava čim bolj uskladila s povpraševanjem," je novinarjem dejala direktorica strateškega trženja na Gospodarskem razstavišču Špela Terpin. O prednostnih povezovanja prek dogodkov, kot je vseslovenska borza, pa je spregovorila mlada kmetica Andreja Makovec Beci. "Sodelovanje z javnimi zavodi je za nas dodana vrednost. Dejstvo, da v njih pripravljajo našo kakovostno hrano, predvsem za ranljive skupine, nas navdaja s pozitivno energijo," je povedala.

Da je obstoječi sistem sodelovanja lokalnih ponudnikov z javnimi zavodi mogoče še dodelati, pa je poudarila predsednica Podeželske mladine Slovenije Anja Mager. "Poleg tega, da v javne zavode pripeljemo zdravo, varno in kakovostno hrano, si želimo zraven dodati še vidik izobraževanja. Da bodo otroci vedeli, da je to jabolko od lokalnega kmeta in zakaj je boljše od ostalih," je pojasnila.

Dodala je, da njihove izkušnje z organizatorji prehrane na šolah kažejo, da se ti večinoma zavedajo pomena lokalne hrane. Kdaj v procesu sodelovanja z omenjenimi zavodi naletijo tudi na težave, ko so denimo pogodbe za dobavo hrane že sklenjene, a ne pride do končnega naročila. Želijo si tudi to, da bi se v procesih naročanja bolj upoštevala sezonskost hrane.

Jana Apih iz zavoda Goodplace, kjer vodijo nacionalni certifikacijski program, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, je izpostavila, da pri tem pomembno vlogo igra prav lokalno pridelana hrana in vključevanje te v turistično ponudbo. "Pri nas zavedanje obstaja, želja je, povezave so vzpostavljene, prostora, da bi se odstotek lokalne hrane povečal, je še veliko," je ocenila in dodala, da bi zato moralo biti čim več dogodkov, kot je borza lokalnih živil.

Predstavnica Zavoda za šolstvo RS Irena Simčič je opozorila na zahtevnost organizacije prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnem prostoru. V letu 2019 so te ustanove nabavile za več kot 150 milijonov evrov živil. Kot je povedala, je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima uzakonjen organiziran sistem prehrane otrok in mladostnikov, pri čemer pomembno vlogo opravijo organizatorji šolske prehrane. Ključna usmeritev partnerjev zelene verige je usposobiti pisne potrošnike in jih naučiti odnosa do hrane in kmetijstva, je dodala.

Po besedah agrarnega ekonomista Aleša Kuharja bi morali v Sloveniji koncept zelenih oz. kratkih nabavnih verig, ki sicer sodijo med najkompleksnejše distribucijske modele pridelave in predelave živil, posodobiti, saj "arhaični model neposredne prodaje iz časa Marije Terezije ne prime več". Kot je dejal, bi morali bolj izkoristiti potenciale zahtevnejših kupcev, izobrazit potrošnika in usposobit ponudnike.

"Kot celotna država si moramo prizadevati, da okrepimo zaupanje v to, kar je proizvedeno pri nas, ponujati transparentne informacije in gojiti zaupanje," je poudaril Kuhar, ki pogreša kontinuiran procesa osnovnega informiranja potrošnikov.