Pred četrt stoletja Nato začel bombardiranje ZRJ
Na današnji dan pred 25 leti je zveza Nato začela zračne napade na tedanjo Zvezno republiko Jugoslavijo (ZRJ), s katerimi je po neuspešnih mirovnih pogajanjih hotela ustaviti pregon in poboje kosovskih Albancev, ki jih je izvajal režim Slobodana Miloševića. Trajali so 78 dni, po njih pa so se s Kosova umaknile srbske sile.
V Srbiji se bodo ob obletnici danes spomnili žrtev Natovega bombardiranja na spominski slovesnosti v Prokuplju, ki se je bo udeležil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić.
Ob obletnici so srbske oblasti, ki bombardiranje obsojajo kot agresijo s ciljem odvzema Kosova, skušale doseči sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN preko svoje zaveznice Rusije, stalne članice Varnostnega sveta.
Napade na vojaške cilje v takratni ZRJ, v kateri sta bili ob Srbiji tudi Črna gora in Kosovo, je Nato začel 24. marca 1999 med konfliktom na Kosovu.
To je bilo prvo oboroženo posredovanje Nata v njegovi zgodovini brez soglasja VS ZN, podprle pa so ga vse takratne članice zavezništva. Soglasje je sicer Nato skušal dobiti, a sta posredovanju nasprotovali Rusija in Kitajska. Z napadi je nato v 78 dneh prisilil režim srbskega predsednika Miloševića k umiku s Kosova. Napadi so pomenili tudi začetek konca njegovega režima.
Za letalske napade se je Nato odločil po večtedenskih neuspelih poskusih mednarodne skupnosti, da bi s pogajanji v Rambouilletu in Parizu prepričala sedaj že pokojnega Miloševića h končanju nasilja srbskih sil nad kosovskimi Albanci.
Razmere na Kosovu so se zaostrile februarja 1998, ko je Beograd na okrepljeno dejavnost Osvobodilne vojske Kosova (OVK) odgovoril z okrepitvijo nasilja srbske vojske in policije. V spopadih je do konca konflikta junija 1999 umrlo okoli 13.000 ljudi, večinoma kosovskih Albancev. Po podatkih ZN je bilo do marca 1999 z domov pregnanih okoli 400.000 kosovskih Albancev, do konca operacije Nata pa že milijon.
Prva bomba je padla 24. marca 1999 okoli 20. ure, napadi pa so trajali do 10. junija, ko je Milošević pristal na pogoje mednarodne skupnosti. Dan pred tem je Beograd v makedonskem Kumanovu podpisal vojaško-tehnični sporazum o umiku vojske ZRJ s Kosova in prihodu mednarodnih mirovnih sil Kfor.
VS ZN je nato 10. junija sprejel resolucijo 1244, na podlagi katere je misija ZN Unmik prevzela nadzor nad pokrajino, napotene pa so bile tudi sile Kfor z nalogo ohranjanja miru in varnosti ter vrnitve albanskih beguncev. S tem se je končala zadnja vojna na območju nekdanje Jugoslavije.
Po srbskih podatkih je Nato med posredovanjem izvedel 2300 letalskih napadov na 995 objektov. Ubitih naj bi bilo okoli tisoč vojakov in 2000 civilistov. Po podatkih organizacije Human Rights Watch je umrlo okoli 500 civilistov, ob Srbih tudi kosovski Albanci in Romi. Umrlih ali pogrešanih pa je bilo 1008 pripadnikov vojske in policije.
Letala pa niso obstreljevala samo vojaških ciljev. Najbolj sta odmevala obstreljevanje srbske radiotelevizije RTS v Beogradu, v katerem je bilo 23. aprila 1999 ubitih 16 ljudi, in napad na kitajsko veleposlaništvo v Beogradu, v katerem so umrli trije ljudje.
Kosovo je nato leta 2008 razglasilo neodvisnost, ki ga Srbija ne priznava, prav tako ne njeni zaveznici Rusija in Kitajska. To ostaja vir sporov in zaostrovanj v regiji.
