V Mariboru poletelo prvo štirisedežno letalo na tekoči vodik
Nemško podjetje H2Fly je v sodelovanju s partnerskima družbama Pipistrel in Air Liquide danes na mariborskem letališču kot prvo na svetu izvedlo polet s štirisedežnim letalom, ki ga poganja tekoči vodik, in posadko. Kot je ob tem povedal prvi mož omenjenega podjetja Josef Kallo, so s tem mejnikom postali pionirji na poti k letalstvu brez emisij.
V Mariboru so partnerji projekta Heaven tako danes predstavili rezultate štiriletnega dela, s katerim želijo dokazati, da je mogoče za pogon letalskega električnega motorja uporabiti gorivne celice ter shranjevalni sistem tekočega vodika.
"Z ugotovitvami tega projekta smo prišli tako daleč, da lahko realno razmišljamo o tovrstnem pogonu 40-sedežnega letala in kakšne stroške lahko pričakujemo. Za to moramo izdelati elektro-gorivno celico moči enega megavata, s tem pa bomo lahko v prihodnje opravljali polete dolge do 2000 kilometrov," je pomembnost današnjega dogodka pojasnil Kallo.
Polet z letalom na vodikov pogon so sicer izvedli že leta 2016, a takrat še brez rezervoarja za tekoči vodik, kar jim je omogočalo zgolj polete do 700 kilometrov. Z novostjo, ki jo je razvil Air Liquide, se zdaj lahko pohvalijo z dosegom 1500 kilometrov, v naslednji stopnji pa bodo zmogljivosti podaljšali še za dodatnih 500 kilometrov.
"V ponedeljek smo tukaj opravili tudi daljši test in dosedanji rekord dveh ur letenja iz leta 2020 podaljšali na tri neprekinjenega ure," je dejal prvi mož podjetja, katerega načrte so finančno podprli tako zasebni vlagatelji kot tudi nemška vlada in evropski skladi, pomemben del pa prispeva tudi univerza v Ulmu, kjer je sam vodja Instituta za energetsko preobrazbo.
Kot je še pojasnil, želijo v naslednjih štirih letih razviti že omenjeni nadgrajeni sistem moči več kot enega megavata, nato pa bo potrebnega še nekaj časa za pridobitev vseh certifikatov. Na prvi polet 40-sedežnega letala v komercialne namene bo po njegovih besedah potrebno počakati vsaj do leta 2029 ali 2030. Priložnost vidi predvsem v kratkih linijah na evropskem trgu.
Ker bi tekoči vodik še vedno lahko imel tudi nekatere okoljske minuse, predvsem ker je za njegovo proizvodnjo potrebno porabiti več energije kot je nudi sam, Kallo odgovarja, da v njihovem primeru uporabljajo zeleni vodik. V projekt so doslej vložili med štiri in pet milijonov evrov, zdaj pa za nadaljnji razvoj načrtujejo vsaj petkrat višja sredstva.
Po besedah direktorja inovacij v družbi Air Liquide Pierre Crespi tudi v njihovem podjetju močno verjamejo v potencial vodika na poti v brezogljično prihodnost letalskega sektorja, zato so se z velikimi pričakovanji pridružili projektu.
Pipistrel je v sklopu projekta poskrbel za prilagoditev ogrodja letala integraciji rezervoarja za tekoči vodik in z njim povezanih sistemov, za vodenje postopka pridobitve dovoljenja za izvajanje testnega letenja na poskusnem letalu pri slovenski upravi za civilno letalstvo, ob tem pa poskrbel tudi za organizacijo testnega leta.
Kot je pojasnil vodja testiranj pri Pipistrelu Marco Rizzato, skrbijo še za nadzor in interpretacijo podatkov, pridobljenih na testiranjih, tako na tleh kot na testnem poletu, prav tako bodo analizirali rezultate ter jih vključili v študije o možnostih nadgradnje razvitega pogonskega sklopa na osnovi tekočega vodika za uporabo na večjih letalih.
"Dolgo se že ukvarjamo z razvojem letalstva na električni pogon, tekoči vodik kot vir energije pa ima zagotovo velik potencial, zato je za nas zelo pomembno, da smo del tega projekta," je še dejal Rizzato.
Prvi uradni testni polet sta opravila nemški pilot Johannes Anton Garbino in njegov poljski kolega Pawel Adamczuk. Kot sta povedala, je največja razlika z običajnimi letali predvsem v precej bolj tihem letenju.
