Kako se financirajo občine?

Povprečnina je na prebivalca ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin. Povprečni stroški za izvajanje zakonsko predpisanih nalog na prebivalca se določajo vsako leto z dogovorom med vlado in občinami, pri čemer se upoštevajo štiriletno povprečje pretekle porabe občin, splošne javnofinančne okoliščine in fiskalno pravilo. Če do dogovora ne pride, se višina povprečnine določi z zakonom o izvrševanju državnega proračuna.

Primerna poraba občine je znesek, ki pripada posamezni občini. Pri izračunu za vsako konkretno občino se poleg višine povprečnine upoštevajo še posebnosti, ki se nanašajo na število prebivalcev in površino občine. Znesek povprečnine se pomnoži tudi s korekcijskimi faktorji, kot so dolžina lokalnih cest in javnih poti ter starostna struktura prebivalcev.

Skupna primerna poraba občin je vsota primernih porab vseh občin za posamezno proračunsko leto.

LASTNI VIRI

Prihodki iz dohodnine
Občinam pripada 54 odstotkov dohodnine obračunane v državi iz predpreteklega leta. Kolikšen znesek od skupnega 54-odstotnega zneska vplačane dohodnine prejme posamezna občina, pa je odvisno od števila davčnih zavezancev, ki imajo v njej stalno bivališče, in seveda njihove davčne osnove. Vsaki občini se najprej dodeli 70 odstotkov vsote prihodkov od dohodnine, odmerjene njenim zavezancem. Če to ne zadošča za financiranje njene primerne porabe, pa se ji dodelijo še dodatni prihodki iz preostalih 30 odstotkov. Zakon poimenuje to dodelitev dodatnih prihodkov solidarnostna izravnava, ker je njen vir delež dohodnine, ki po zakonu pripada vsem občinam. Če tudi s tem občina ne dobi dovolj sredstev za financiranje primerne porabe, se ji manjkajoča sredstva zagotovi iz državnega proračuna, kar se imenuje finančna izravnava.

Drugi lastni viri:

• nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča; občine višino določijo same, po napovedih pa naj bi ga v prihodnosti nadomestil na državni ravni določen davek na nepremičnine;
• davek na promet nepremičnin, na dediščine in darila, na dobitke od klasičnih iger na srečo, na vodna plovila;
• prihodki od samoprispevka, takse, globe, koncesijske dajatve, plačila za storitve lokalnih javnih služb;
• okoljske dajatve, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. Ta sredstva se lahko porabijo le za namene varstva okolja;

DRŽAVNE DOTACIJE IN EU SREDSTVA

Sredstva za investicije
V državnem proračunu so zagotovljena dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov.

Del teh sredstev se po zakonu o financiranju občin za vsako proračunsko leto zagotovi v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin, a je ta delež v zadnjih letih nižji. Za leto 2018 ta delež znaša pet odstotkov, pri čemer se trije odstotki sredstev zagotavljajo v obliki nepovratnih sredstev iz državnega proračuna, dva odstotka pa v obliki odobritve dodatnega zadolževanja občin v proračunu države.

Sredstva za skupne občinske uprave
Občini se zagotavljajo še dodatna sredstva iz državnega proračuna v določenem odstotku v prejšnjem letu realiziranih odhodkov njenega proračuna za financiranje skupnih občinskih uprav. Država sofinancira delovanje skupnih občinskih uprav za 11 nalog, višina sofinanciranja pa znaša najmanj 30 odstotkov in največ 55 odstotkov zneska za delovanje skupne občinske uprave.

Sredstva strukturne in kohezijske politike Evropske unije

Občine lahko pridobijo tudi sredstva strukturne in kohezijske politike Evropske unije. Iz državnega proračuna pa se jim lahko zagotovijo sredstva za sofinanciranje posameznih nalog in programov v višini odobrenih sredstev EU.

ZADOLŽEVANJE

Občine se lahko zadolžujejo le ob soglasju ministra za finance, in sicer največ do višine pet odstotkov izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Občina se lahko zadolži le za investicije, predvidene v občinskem proračunu, ne pa tudi za financiranje tekočih odhodkov. Zakon o izvrševanju proračuna je sicer za lani in letos omogočal tudi dodatno zadolževanje v proračunu države.