Kubanska vojaška intervencija v Angoli – spregledana fronta hladne vojne
Medtem ko sta v zgodovinski zavesti hladne vojne najbolj prisotna ameriška intervencija v Vietnamu in sovjetski vdor v Afganistan, je eden najdaljših in najmanj znanih primerov vojaške prisotnosti pripadal Kubi. Otok pod vodstvom Fidela Castra je v Angoli vztrajal z vojaškimi silami več kot 25 let in tako zaznamoval enega ključnih, a pogosto spregledanih konfliktov druge polovice 20. stoletja.
Angola je po razpadu portugalske kolonialne oblasti leta 1975 zdrsnila v državljansko vojno. Za oblast sta se borili dve glavni frakciji – marksistična MPLA in nekomunistična UNITA. Kuba je sprva MPLA podpirala z zdravniki in vojaškimi svetovalci, a se je po odhodu Portugalcev odločila za odkrito vojaško pomoč. Fidel Castro je verjel, da ima Afrika poseben potencial za širjenje komunizma, in zato v nasprotju s Sovjetsko zvezo zagovarjal odločnejši angažma.
Posebnost afriškega bojišča je bila tudi njegova oddaljenost od Latinske Amerike, kar je Kubi omogočilo manevrski prostor brez neposrednega vmešavanja ZDA. Te so bile zaradi vezi z rasistično Južnoafriško republiko pri podpiranju UNITE politično omejene.
Ko je Južna Afrika leta 1975 poslala svoje enote v Angolo, da bi preprečila širitev marksizma, je Kuba odgovorila z neposrednim vojaškim vdorom. Sledila so leta krvavih spopadov, zlasti v začetku osemdesetih, ko je Kuba v Angolo poslala deset tisoč vojakov. Vrhunec konflikta je bila bitka pri Cuito Cuanavii leta 1987, kjer so kubanske in MPLA sile porazile Južnoafričane.
Bitka je pomenila prelomnico. Sledila so pogajanja, po katerih so se Južnoafričani umaknili, Kuba pa končala dolgoletno vojaško prisotnost. MPLA je obdržala oblast in Angola je vstopila v novo obdobje, v katerem je postopoma opustila trdno zavezanost komunizmu.
Kubanska intervencija v Angoli ostaja ena najpomembnejših epizod vojaške dejavnosti ene same države izven njenega kontinenta. Poudarila je vpliv srednjih akterjev v hladni vojni, ki so kljub svoji majhnosti pomembno vplivali na oblikovanje politične karte sveta. Kuba ni le razširjala svoje ideologije, ampak dokazala, da tudi država zunaj bipolarne delitve lahko igra odločilno vlogo v svetovni zgodovini.
