Zlom borze leta 1929: začetek velike gospodarske krize
Jeseni 1929 je ameriška borza na Wall Streetu doživela enega najhujših finančnih zlomov v zgodovini, dogodek, ki je postal znan kot veliki borzni zlom. Zgodil se je med septembrom in oktobrom 1929, ko so cene delnic strmoglavile, kar je povzročilo ogromne izgube za vlagatelje in postavilo temelje za začetek velike gospodarske krize, ki je pretresla ves svet.
Ključni dan zloma je bil 25. oktober, znan kot črni petek, ko so delnice doživele največjo razprodajo v zgodovini ZDA. Zlom borze je sledil septembrskemu padcu londonske borze in se razširil po vsej Ameriki, s tem pa je sprožil paniko med vlagatelji. Ta dogodek ni pomenil zgolj izgube denarja, ampak je sprožil tudi globoko gospodarsko in socialno krizo, ki je v naslednjih letih prizadela milijone ljudi.
Življenjski slog pred zlomom
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila obdobje razkošja in lagodnega življenja. Posojila so bila dostopna skoraj vsakomur, kar je mnogim omogočilo, da so si privoščili avtomobile, prostorne domove in luksuzne dobrine, kot je bila sodobna oprema. To obdobje je simboliziral tudi priljubljen ples Charleston, ki je utelešal lahkotnost in brezskrbnost tistega časa.
Ko pa je borza strmoglavila, so posledice kmalu prizadele tudi povprečne ljudi. Vlagatelji, ki so svoje premoženje gradili na papirju, so bili prisiljeni prodajati svoje naložbe za drobiž, čeprav tudi prej premožnejši niso imeli več sredstev za drage dobrine. Karikature tistega časa so pogosto prikazovale bankrotirane bogataše, ki so v obupu prodajali jabolka na ulicah New Yorka, medtem ko so drugi v šali prikazovali finančnike, obešene na simbolični vrvi leta 1929.
Ozadje in vzroki zloma
Newyorška borza je bila srce ameriškega denarnega trga, kjer je v dvajsetih letih vladala nebrzdana špekulacija. Ljudje so vlagali v delnice na posojila, prepričani, da bodo cene nenehno rasle. Vse do jeseni 1929 je trg kazal znake stabilnosti, toda že nekaj mesecev prej so bili opozorjeni na morebitni zlom.
5. septembra je ekonomist Roger W. Babson napovedal, da bo zlom prej ali slej neizbežen. Ko so cene delnic začele padati, so vlagatelji, ki so kupovali na kredit, občutili pritisk borznih posrednikov, ki so zahtevali več zavarovanja. Na tisoče ljudi je bilo prisiljenih prodati svoje naložbe, kar je sprožilo verižno reakcijo prodaje in nadaljnje padanje cen.
Panika na Wall Streetu
24. oktobra 1929, na črni četrtek, je panika zajela newyorško borzo. Vlagatelji so v obupu prodajali delnice, kar je povzročilo kaos na borznem parketu. New York Times je v živo poročal o uničujoči prodaji, ki je mnogim vlagateljem v nekaj urah izničila bogastvo, ki so ga imeli na papirju.
Čeprav so poskusi stabilizacije trga, med drugim z vložki bankirjev, na trenutke kazali obetavne rezultate, je bilo jasno, da bo zlom imel dolgotrajne posledice. Do konca dneva so prodali skoraj 13 milijonov delnic, vendar to ni ustavilo nadaljnjega padanja trga, ki se je nadaljevalo še naslednje dni.
Posledice in iskanje rešitev
Zlom borze je vodil v desetletje gospodarske depresije, ki jo je zaznamovala visoka brezposelnost, padanje proizvodnje in zapiranje podjetij. Dva ameriška predsednika, Calvin Coolidge in Herbert Hoover, sta imela ključno vlogo pri nastanku krize. Medtem ko Hoover ni uspel ublažiti posledic gospodarskega zloma, je njegov naslednik Franklin D. Roosevelt uvedel obsežen reformni program, znan kot New Deal, s katerim je ZDA pomagal izstopiti iz gospodarske krize.
Veliki borzni zlom leta 1929 ostaja eden ključnih trenutkov ameriške zgodovine, ki nas opozarja na nevarnosti nebrzdanega finančnega špekuliranja in pomen regulacije finančnih trgov.
