Je pokojninska reforma vplivala na izračun pokojnin?
Višina pokojnin v Sloveniji je določena glede na pokojninsko osnovo in dopolnjeno pokojninsko dobo. Reforma pokojninskega sistema iz leta 2012 je znižala odmerni odstotek, vendar je zaradi spremembe valorizacijskih količnikov izračunani odstotek ostal primerljiv s tistim iz predhodnega sistema, navaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).
Od leta 2000 se pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku, ki je odvisen od dolžine pokojninske dobe. Pokojninska osnova temelji na povprečjih plač in drugih osnov, od katerih so bili plačani prispevki. Ker so bile v preteklosti plače nižje, jih je treba pri izračunu pokojninske osnove ovrednotiti s tako imenovanimi valorizacijskimi količniki.
Pred letom 2013 so se valorizacijski količniki določali na podlagi gibanja plač in uskladitev pokojnin, kar je povzročalo njihovo postopno zniževanje in s tem upad pokojninskih osnov. Povprečna pokojnina je tako do leta 2012 padla na 57 odstotkov povprečne plače, povprečna starostna pokojnina pa na 62,1 odstotka.
Da bi preprečili nadaljnje zniževanje pokojnin, je reforma iz leta 2012 določila, da se valorizacijski količniki usklajujejo zgolj glede na rast povprečnih plač in zakoličila njihovo vrednost pri 1. To pomeni, da se plače iz preteklih obdobij pri izračunu osnove upoštevajo v dejanskem znesku, brez zmanjšanja.
Zaradi te spremembe je bilo potrebno prilagoditi tudi odmerne odstotke. Pred letom 2013 je bil odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe pri moških 78 odstotkov, po reformi leta 2013 pa 57,25 odstotka. Zaradi spremenjenega izračuna pokojninske osnove pa je ta odstotek dejansko ustrezal prejšnjemu sistemu.
Reforma je sprva določila višje odmerne odstotke za ženske kot za moške, kasneje pa je novela zakona iz leta 2020 uvedla postopno izenačitev. Od leta 2023 je tako za moške in ženske pri 40 letih pokojninske dobe določen enoten odmerni odstotek v višini 63,5 odstotka.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je predstavil primer izračuna pokojnine za leto 2024, ki ponazarja razlike med nekdanjim pokojninskim zakonom (Zpiz-1), veljavnim do leta 2012, in reformo iz leta 2013 (Zpiz-2).
Po prejšnjem zakonu bi ob nadaljnjem padanju valorizacijskih količnikov najnižja pokojninska osnova v letu 2024 znašala 880,48 evra, najvišja pa 3521,92 evra. Pri odmernem odstotku 72,5 % bi to pomenilo pokojnino v višini 638,35 evra za najnižjo osnovo in 2553,39 evra za najvišjo.
Po trenutno veljavni reformi, ki je valorizacijske količnike določila pri vrednosti 1, bi bila v letu 2024 najnižja pokojninska osnova 1202,84 evra, najvišja pa 4811,38 evra. Pri odmernem odstotku 63,5 % bi pokojnina tako znašala 763,80 evra pri najnižji osnovi in 3055,23 evra pri najvišji.
Ti podatki potrjujejo, da je kljub nižjemu odmernemu odstotku zaradi spremembe izračuna pokojninske osnove reforma iz leta 2013 prinesla višje pokojnine, kot bi jih upokojenci prejemali po prejšnjem sistemu.
