Oktobrski večer z zamejskimi ustvarjalci Sredi domovine

Večer je minil v znamenju tega, kar odlikuje poezijo Marka Kravosa in je tudi sestavni del njegove identitete – v znamenju topline, vedrine, igrivosti in humorja. Avtor je zbrane med drugim razveselil in zvabil nasmehe na njihove obraze z branjem nekaterih svojih pesmi. Čeprav, kot je obenem ugotavljal, je pravi smeh vedno »na črnem ozadju«, izhaja iz nekega trpkega spoznanja in je izraz moči. Tudi za njegovim ustvarjalnim opusom se skrivajo težke preizkušnje, a je prav s humorjem ohranjal veselje do življenja, presegal »tesnobe in ožine« ter živel »ustvarjalno osvobojen« in zvest samemu sebi.

V pogovoru je Marko Kravos med drugim spregovoril o svojem življenju »z eno nogo v Sloveniji, z drugo v Italiji«, o Trstu in njegovih priložnostih – tako zamujenih kot tistih, ki jih to mesto ponuja in bi jih veljalo izkoristiti – ter predvsem o svojem ustvarjanju. Ob tem je tokrat še posebej s ponosom predstavil knjigo za otroke Hiša selivka z ilustracijami Erike Cunja, s katero je Društvo Bralna značka Slovenije letos obdarilo vse prvošolce v Sloveniji in slovenske otroke zunaj njenih meja, ter strip Deva iz Devina, v katerem je moči združil z ilustratorjem Jurijem Devetakom.

Marko Kravos je bil rojen leta 1943. Šolal se je sprva v Trstu, kjer je maturiral na slovenski klasični gimnaziji. Potem študiral slavistiko na Univerzi v Ljubljani in diplomiral leta 1969. Od leta 1970 do 1993 je bil glavni urednik Založništva tržaškega tiska v Trstu, potem dve akademski leti docent na stolici za slovenski jezik in književnost pri Univerzi v Trstu. Odtlej se je posvetil književnemu ustvarjanju, publicistiki, prevajanju. Štiri leta je bil predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji, sedem let predsednik Slavističnega društva v Trstu, pet let Slovenskega kluba v TS, v Sloveniji pa štiri leta tajnik Društva slovenskih pisateljev in v letih 1996-2000 predsednik Slovenskega centra PEN. Prevaja iz italijanščine, hrvaščine, španščine in iz narečne poezije v Italiji – tako slovenskih – rezijanskih in beneških avtorjev – kot italijanskih. Njegova dela so prevedena v dvajset jezikov, največ v italijanščino, hrvaščino, makedonščino, nemščino, angleščino, francoščino, srbščino; obsežnejše objave njegovih del so izšle v madžarščini, ruščini, španščini. Pesmi so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Leta 1981 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2000 pa italijansko nacionalno nagrado za pesništvo Astrolabio d’oro v Pizi. Vir: Društvo slovenskih pisateljev

V okviru niza večerov pod naslovom Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu gostimo izjemne ustvarjalce, ki živijo in delujejo zunaj matične domovine. Vsi ljubitelji literature, glasbe in drugih umetnosti imate tako priložnost, da v prestolnici od blizu spoznate zamejske in izseljenske ustvarjalce ter njihove stvaritve.