75 let od združitve večjega dela Primorske s Slovenijo
Danes praznujemo vrnitev Primorske k matični domovini. Spominjamo se 15. septembra 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba, s katero je Italija takratni Jugoslaviji med drugim odstopila suverenost nad Zgornjim Posočjem, Vipavsko dolino, večjim delom Krasa in manjšim delom Istre. Državna proslava je bila v sredo v Portorožu.
Slavnostni govor na proslavi je imela predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Med drugim je dejala, da je praznik posvečen primorskim junakinjam in junakom, klenim borcim proti podjarmljenju, proti raznarodovanju, proti ideologijam, ki ustvarjajo rasne, narodne in etnične neenakosti in proti diktaturi enoumja. "Če jih ne bi bilo, danes ne bi imeli svoje države," je poudarila.
Na proslavi so se med drugim poklonili življenju in delu letos preminulega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.
Predsednik republike Borut Pahor pa bo v počastitev praznika državljane nagovoril danes. V predsedniški palači bo potekal dan odprtih vrat, Pahor pa bo podelil tudi dve medalji za zasluge. Vlasta Pacheiner Klander jo bo prejela za prevajalsko in literarnoteoretično delo na področju staroindijske sanskrtske književnosti, Primož Krečič pa za neutrudno povezovalnost pri umestitvi novih orgel v koprski stolnici, so sporočili iz urada predsednika republike.
Dan vrnitve Primorske k matični domovini praznujemo od leta 2005, vendar ni dela prost dan.
Pred 75 leti sicer Slovenija še ni obsegala vsega današnjega ozemlja. Na obalnem pasu med Trstom in Novigradom na Hrvaškem je pariška mirovna pogodba predvidela ustanovitev neodvisne države, Svobodnega tržaškega ozemlja. Tega so razpustili z londonskim sporazumom leta 1954 in takrat je Slovenija dobila dostop do morja. Zunaj matične države je po ocenah zgodovinarjev ostalo približno 140.000 Slovencev.