Evropski dan parkov o ohranjanju naravne dediščine
24. maj je evropski dan parkov, katerega namen je ozaveščati javnost o pomenu naravnih lepot, ohranjenih v zavarovanih območjih, ter ohranjanju in trajnostnem upravljanju teh območij. Vodilna misel letos je Gradimo na naših koreninah, ki ozavešča o pomenu ohranjanja naravne in kulturne dediščine za prihodnje generacije.
Kot so spomnili na ministrstvu za naravne vire in prostor, je evropski dan parkov, ki ga je leta 1999 uvedla zveza Europarc, spominski dan za zavarovana območja po Evropi.
Naravnimi parki so, kot to določa zakon o ohranjanju narave, v Sloveniji opredeljeni kot širša zavarovana območja, med katera spadajo narodni, regijski in krajinski parki. Zavarovala jih je država, občine ali pa obe skupaj, v njih pa veljajo posebni varstveni režimi in prepovedi.
"Naj bo to žival, rastlina ali neživa narava, večino želimo ohraniti tam, kjer je. Zato varujemo njihove življenjske prostore, saj so ti ključni za njihovo preživetje tudi v prihodnosti," so ob tem poudarili na ministrstvu.
Aprila je vlada sprejela uredbo, s katero je območje Češeniških in Prevojskih gmajn, ki obsega 411 hektarjev, določila za krajinski park. Ta obsega dele območij občin Domžale in Lukovica ter je eden od zadnjih večjih ostankov naravno ohranjenega strnjenega nižinskega gozda, ki vključuje tudi mokrotne manjšinske ekosisteme, v Ljubljanski kotlini.
V Sloveniji se zavarovana območja povezujejo v Skupnost naravnih parkov Slovenije. Znotraj njih so evropski dan nadgradili s tednom naravnih parkov Slovenije, ki poteka od minulega petka do nedelje. V tem času se odvijajo različni dogodki. Med sodelujočimi parki pa so med drugim Triglavski narodni park, Kozjanski park, Krajinski park Goričko, Krajinski park Logarska dolina, Krajinski park Pivška presihajoča jezera in Center o velikih zvereh Dina Pivka.