Fajon z gospodarsko delegacijo v Uzbekistan in Kirgizistan
Zunanja ministrica Tanja Fajon se bo od danes do petka z gospodarsko delegacijo mudila v Uzbekistanu in Kirgizistanu.
Namen obiskov v srednjeazijskih državah je krepitev političnega dialoga in sodelovanja, predvsem gospodarskega, bosta pa tudi priložnost za iskanje podpore slovenski kandidaturi za članstvo v Varnostnem svetu ZN.
V Uzbekistanu se bo ministrica srečala z vršilcem dolžnosti uzbekistanskega zunanjega ministra Bahtijorjem Saidovom, podpredsednikom vlade za investicije in ekonomske odnose s tujino Žamšidom Hodajevom ter ministrom za investicije in zunanjo trgovino Lazizom Kudratovom, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
V Kirgizistanu pa bodo ministrico sprejeli njen tamkajšnji kolega Ženbek Kulubajev, predsednik države Sadir Žaparov ter vodja predsedniške administracije Akilbek Žaparov. Srečala se bo tudi z ministroma za gospodarstvo in energetiko Danijarom Amangeldijevom in Ibrajevom Talajbekom.
V ospredju pogovorov bo gospodarsko sodelovanje, ob robu obiska bosta potekala poslovna foruma, namenjena krepitvi stikov med predstavniki slovenskih podjetij in uzbekistanskimi oziroma kirgizistanskimi poslovnimi partnerji.
Predviden je podpis sporazuma med slovensko in uzbekistansko vlado o gospodarskem sodelovanju, namenjen krepitvi sodelovanja na področju naložb, inovacij, organizacije gospodarskih dogodkov, spodbujanja sejemske dejavnosti ter sodelovanja malih in srednje velikih podjetij, pa tudi razvoju transportne infrastrukture in medregionalnega gospodarskega sodelovanja.
Na zunanjepolitičnem področju bo potekala izmenjava mnenj glede vojne v Ukrajini in geopolitičnih posledicah za Srednjo Azijo. Obisk držav srednjeazijske regije pa bo priložnost za iskanje podpore slovenski kandidaturi za članstvo v Varnostnem svetu ZN, so še sporočili z MZZ.
Uzbekistan in Kirgizistan sta se sicer nedavno dogovorila o poteku približno 1400 kilometrov dolge skupne meje, s čimer sta rešila več desetletij trajajoč spor, ki je terjal več smrtnih žrtev, do spopadov pa je prihajalo večinoma zaradi nadzora nad zemljišči za živino in dostopa do vodnih virov.
