Mineva 25 let od študentskega organiziranja
Mineva 25 let od sprejetja študentske ustave kot temeljnega akta študentskega organiziranja. Ob tej priložnosti je ŠOS sprejela nov memorandum s stališči do najbolj ključnih vprašanj, ki zadevajo študentsko skupnost. Pripravili so tudi razstavo 25 mejnikov študentskega organiziranja, ki jo bodo v preddverju državnega sveta odprli danes.
Študentsko organiziranje je leta 1994 s sprejetjem zakona o skupnosti študentov dobilo zakonodajni okvir, s polnim zagonom pa so idejo o enotnem zastopanju študentov na nacionalni ravni začeli uresničevati s sprejetjem študentske ustave, 24. oktobra 1997. Študentska ustava je temeljni akt samoupravne skupnosti študentov Slovenije, s katero so določeni demokratični temelji delovanja Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).
ŠOS je stanovska organizacija vseh slovenskih študentk in študentov in se zavzema za uresničevanje in varovanje njihovih interesov in potreb na fakultetah, akademijah, visokih in višjih strokovnih šolah ter visokošolskih zavodih, doma in v tujini. V skladu s študentsko ustavo se v ŠOS združujejo študentske organizacije univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, študentske organizacije lokalnih skupnosti ter interesne oblike povezovanja študentov, so zapisali v sporočilu za javnost.
Gre za dobro organizirano in razvejano mrežo študentskih in dijaških organizacij, ki združuje in predstavlja več kot 80.000 študentov v terciarnem izobraževanju. S svojim prizadevanjem in delom je krovna študentska organizacija v 25 letih zagotovila, nadgradila in ubranila številne pravice - tako pri prevozih kot pri prehrani in študentskem delu, kar omogoča, da se lahko študentje v prvi vrsti posvečajo študiju, so navedli.
25 let študentske ustave je ŠOS sicer obeležila konec tedna s slavnostnim dogodkom v Cankarjevem domu. Še prej pa je skupščina ŠOS sprejela novi memorandum. Osrednjo vlogo ohranjajo zahteve po kakovostnem in enako dostopnem visokem in višjem šolstvu ter pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. V njem se po novem izpostavlja širša problematika mladih, kot so socialne pravice, stanovanjski problemi, duševno zdravje in večja politična participacija.
