Minevata dve desetletji od velike širitve in vstopa Slovenije v EU
Mineva 20 let, od kar je Slovenija postala članica EU. Bila je del največje širitve unije, ko je v povezavo hkrati vstopilo deset držav. Slovenija je to obdobje izkoristila za razvoj, na ravni EU pa se je medtem v ospredje prebila varnost. Prav vojna v Ukrajini je dala nov zagon nadaljnji širitvi.
Slovenija je z vstopom v unijo in Nato - vanj je vstopila dober mesec prej - izpolnila strateška zunanjepolitična cilja, ki si ju je zadala po osamosvojitvi. Podpora uniji med Slovenci še danes ostaja visoka oziroma je nad povprečjem v povezavi, med parlamentarnimi strankami ni nobene, ki bi veljala za evroskeptično.
Slovenija je že tri leta po vstopu v unijo sprejela skupno evropsko valuto, postala je tudi del schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah. V okviru programa Erasmus je v zadnjih 20 letih v tujino na izmenjavo odšlo več kot 100.000 učencev, dijakov, študentov in učiteljev. Ob lanskih uničujočih poplavah pa je bila Slovenija deležna znatne evropske pomoči.
Gospodarski analitiki ocenjujejo, da je Slovenija obdobje članstva optimalno izkoristila za svoj razvoj. Država je bila sicer ves čas neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna in je prejela več milijard evrov iz naslova kohezijske politike.
Poleg Slovenije so 1. maja 2004 v EU vstopili še Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Ciper in Malta. To je bila največja širitev v zgodovini unije, večina držav, ki so se pridružile povezavi, je bila še poldrugo desetletje prej del komunističnega bloka.
V dveh desetletjih odtlej se je vzdušje v Evropi precej spremenilo - medtem ko je bilo leta 2004 govora o dokončnem padcu železne zavese in združevanju, je danes spričo vojne v Ukrajini v ospredju zlasti varnost.
Osrednja slovenska slovesnost ob obletnici včlanitve v EU bo 9. maja, na dan Evrope, na Trgu Evrope v Novi Gorici. Tam je bilo slovesno že pred 20 leti ob vstopu Slovenije v unijo, ko sta se srečala tedanji premier Anton Rop in tedanji predsednik Evropske komisije, Italijan Romano Prodi. Letos bosta slavnostna govornika premier Robert Golob in evropski komisar Janez Lenarčič.
Z različnimi dogodki se obletnici velike širitve poklanjajo tudi v evropskih institucijah. Med drugim so jo v ponedeljek v družbi kolegov iz sosednjih držav z evropsko perspektivo - šestih zahodnobalkanskih držav, Ukrajine, Moldavije in Gruzije ter Turčije - s slovesnostjo v Bruslju obeležili ministri članic EU, pristojni za evropske zadeve.
Leta 2007 sta sicer v EU vstopili še Romunija in Bolgarija, leta 2013 pa Hrvaška, vendar je po širitvi leta 2004 v uniji zavladala precejšnja širitvena utrujenost. Nov zagon nadaljnji širitvi EU je dala šele vojna v Ukrajini.
