Ministrica Ajanović Hovnik zavrača očitke o privilegirani obravnavi posameznih poklicnih skupin

Ministrica je na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi projektov ministrstva, namreč odgovarjala tudi na vprašanja, povezana s plačami v javnem sektorju. O podrobnostih plačne reforme danes še ni želela govoriti, v sredo bodo namreč izhodišča predstavili na koalicijskem vrhu, jih dokončno uskladili, nato pa na vladi sprejeli. Takoj zatem bodo sklicali pogajanja s sindikati javnega sektorja. "Ponedeljkova pogajanja bodo tradicionalno namenjena vsem predstavnikom reprezentativnih sindikatov. Ostali dnevi v tednu bodo potem namenjeni področnim pogajanjem, kjer se bomo o posameznih elementih dela pogajali v ožjih skupinah, kjer je in kakor je smiselno," je napovedala.

Finančni učinki vsega, kar so se doslej dogovorili, po njenih besedah ostajajo znotraj okvira, ki so ga jasno napovedali že lani jeseni ob pogajanjih s sindikati javnega sektorja. Kot je spomnila, so takrat rekli, da lahko za plače v javnem sektorju v letošnjem in prihodnjem letu namenijo stoodstotno vrednost inflacije, ki bo ugotovljena za lani. "To je 611 milijonov evrov in vse, kar smo v tem trenutku dogovorili, je v okviru teh 611 milijonov. Niti evra nismo šli preko napovedanega," je zagotovila ministrica.

Poudarila je tudi, da vse, kar so se dogovorili s posameznimi sindikati, izhaja iz realizacije v preteklosti sklenjenih dogovorov in zakonske materije, k čemur so se zavezali tudi z dogovorom oktobra lani. Zato ne razume "teh pritiskov, kjer prav sindikati, ki so podpisali ta dogovor, danes vztrajajo na tem, da vlada parcialno posega" oz. določene skupine v javnem sektorju obravnava drugače kot vse ostale.

Izjema so sodniki, ki bodo dobili dodatnih 600 evrov bruto mesečno, a tu gre po besedah ministrice za interventni ukrep do plačne reforme, s katerim na nek način odpravljajo neustavno stanje. Kot je pojasnila, sodniki niso v enakem položaju kot javni uslužbenci, saj jim ustava kot funkcionarjem zagotavlja finančno avtonomijo.

Pri tem je navedla, da so plače v sodstvu realno padle; v času, ko je bilo povprečje rasti plač v javnem sektorju približno 13 odstotkov, je bil padec plač v sodstvu petodstoten, v tožilstvu pa nekaj čez desetodstoten, je navedla. Pravna podlaga za izplačilo omenjenega dodatka sodnikom je po njenih besedah v medresorskem usklajevanju.

Po njenih navedbah je bila od leta 2015 do leta 2022 rast plač pri določenih poklicnih skupinah tudi do 50-odstotna, pri nekaterih pa so bili dvigi mnogo nižji. Pritisk sindikatov tako, kot je dejala, razume tudi na nek način kot ohranjanje njihovih pozicij in statusa quo. "Sindikati, ki so najbolj glasni v teh svojih zahtevah, so v preteklosti tudi največ pridobili," je menila ministrica.

Gasilci, ki so bili v preteklih dneh med tistimi, ki so izrazili zahtevo po dvigu plač, so po njenih navedbah od leta 2015 do leta 2022 pridobili za 26 odstotkov višje plače. Kar pa zadeva problematiko minimalne plače, pa tega izziva po njenih besedah ni mogoče reševati drugače kot z novo plačno lestvico. Gasilcem pa sporoča, da je ta problem mogoče reševati z reformo in ne s cesto.

Predlagajo, da bi novo plačno lestvico vezali na določen delež, količnik povprečne plače v zasebnem sektorju, s čimer bi se po navedbah ministrice izognili tako pasti minimalne plače kot inflacije, saj bi se lestvica na ta način sama po sebi uskladila. Če ne želimo imeti uravnilovke, bo treba neka razmerje vzpostaviti in njihov predlog je, da je med minimalno in maksimalno plačo razmerje ena proti sedem, kar je eno najnižjih razmerij v okviru EU, je še pojasnila.

Ajanović Hovnik je opozorila, da imamo v javnem sektorju avtonomno rast plač, kar pomeni, da se masa za plače ves čas povečuje. Nova plačna lestvica bo po njenih napovedih, tudi brez upoštevanja odpravljanja nesorazmerij, nekaj stala že zaradi spodnje tretjine plačne lestvice, a pričakujejo, da bo v nadaljevanju tudi zajezila nadaljnjo rast. Pri tem je ministrica omenila izračune, da se v četrtem letu taka reforma lahko samo po sebi poplača.

Ministrica je komentirala še zahteve občin, da jim država vsaj delno pokrije dvige plač pomočnic vzgojiteljic. Poudarila je, da so pred nekaj meseci sprejeli najvišjo povprečnino doslej, določeno pri 700 evrih. "Tako visoka povprečnina je bila dogovorjena tudi zaradi dvigov stroškov dela, ki izhajajo iz občinskih proračunov," je dodala ministrica. Zato po njenih besedah v tem trenutku menijo, da je takšno pričakovanje občin neutemeljeno.