N1: Anonimka sprožila eno najobsežnejših preiskav urada za preprečevanje denarja

"Za tako obsežno preiskavo urada, ki bi šla tako daleč, sploh pa na podlagi anonimke, nisem slišal še nikoli," je za N1 povedal prvi direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stroligo.

Portal Necenzurirano je pred časom poročal, naj bi pred lanskimi državnozborskimi volitvami prišlo do dogovora med tedanjim premierjem Janezom Janšo in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Janšo naj bi zanimal Robert Golob oziroma balkanske transakcije družbe Gen-I, ki jo je takrat vodil, Vučića pa transakcije vodje srbske opozicije Dragana Đilasa in poslovneža Dragana Šolaka, ki je preko skupine United tudi lastnik portala N1.

Janša je na vprašanje portala N1 dogovor z Vučićem zanikal kot absurdna namigovanja.

Ob sklicevanju na ovadbe in druge dokumente portal N1 navaja, da je urad med drugim pregledal bančne račune Šolaka, njegove ožje in širše družine, račune njegovih podjetij v Sloveniji in osebne račune vseh odgovornih oseb v teh podjetjih.

Pregledali so tudi račune generalnega direktorja Pro Plusa Branka Čakarmiša, ki je bil takrat še njegov programski direktor. Za vpogled v njegov račun je zadostovalo, da je Čakarmiš leta 2006 za kratek čas postal tretjinski družbenik in direktor podjetja ASPN, ki ga omeni anonimna prijava, so zapisali pri N1.

To obsežno dokumentacijo je po poročanju Necenzurirano urad hranil v prostorih nekdanjega arhiva, del te dokumentacije pa naj bi medtem izginil.

Žugelj je za portal N1 povedal, da je bila anonimka "dokaj obsežna, natančna in bi jo lahko šteli kot žvižgaštvo".

Kot še navajajo na N1 je urad v preiskavo pritegnil Finančno upravo RS (Furs), ki jo je takrat vodil Ivan Simič. Furs je z uradom na policijo poslal kazensko ovadbo zoper več kot deset podjetij in fizičnih oseb v Sloveniji in na tujem. Kriminalisti NPU so na podlagi ovadbe opravili informativne pogovore ter več mesecev zbirali obvestila. Nato so pristojno državno tožilstvo obvestili, da sumov očitanih kaznivih dejanj v preiskavi niso mogli potrditi.

N1 poroča, da je Žugelj kot enega ključnih indicev pranja denarja preiskoval okoli 80-milijonski znesek gotovine, ki se je med leti 2007 in 2021 stekel na Telemach. Šlo pa je le za gotovinsko plačevanje položnic, ki so jih na okencih Telemachovih poslovalnic plačevali naročniki, ker jih lahko tam poravnajo brez provizije, so zapisali.

Policija in tožilstvo zdaj po informacijah N1 vodita preiskavo v smeri tega ali je Žugelj s sprožitvijo ene najobsežnejših preiskav v zgodovini urada za preprečevanje denarja kršil zakon, zlorabil položaj in pomembno državno institucijo.