Na okrogli mizi poudarili pomen ozaveščanja o položaju interspolnih ljudi
Na okrogli mizi o položaju interspolnih ljudi v medicinskih postopkih so se sogovorniki strinjali, da pojem interspolnosti večkrat ni razumljen pravilno. Opozorili so tudi na pomen ozaveščanja zdravstvenega osebja in celotne družbe. Prav tako so odprli vprašanje nenujnih in medicinsko neutemeljenih operativnih posegov interspolnih ljudi.
Zagovornik načela enakosti je junija 2020 izdal posebno poročilo o položaju interspolnih ljudi v medicinskih postopkih, različnim resorjem vlade pa so posredovali več priporočil. Na današnji okrogli mizi so sodelujoči predstavili, kaj se je v dveh letih od izida poročila in priporočil izboljšalo na tem področju.
V poročilu so zapisali, da se izraz interspolnost uporablja za osebe, ki se rodijo s telesnimi, spolnimi značilnostmi, ki ne ustrezajo medicinskim ali družbenim normam za žensko ali moško telo. Ob rojstvu se takemu dojenčku težko pripiše izključno ženski ali moški spol. Interspolni ljudje imajo raznolike spolne značilnosti. Lahko imajo nerazvito ali atipično razvito zunanje spolovilo, neujemanje anatomskih struktur notranjega in zunanjega spolovila, anomalije spolnih kromosomov ter motnje v razvoju spolnih žlez.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je danes povedal, da diskriminacijo lahko povzroča več dejavnikov, tudi zakonodaja. V tem primeru opravi oceno diskriminatornosti predpisov. Med razlogi za diskriminacijo so tudi spol, starost in nacionalnost, okoliščine, ki jih ljudje ne morejo zlahka spreminjati. "Zagovornik se kompleksnejših tem loti s posebnimi poročili," je povedal.
Mojca Kraševec iz direktorata za upravno notranje zadeve na ministrstvu za notranje zadeve je izpostavila, da ministrstvo upravlja in vodi matični register, pri čemer trenutno vnašanje spola ob rojstvu ostaja enako kot doslej. Pojasnila je tudi, da je bila s strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v letu 2019 ustanovljena medresorska delovna skupina za preučitev ureditve priznanja spola, ki je ob zaključku dela podala rešitve problematike. "Najbolj optimalna rešitev se nam je zdela, da bi se pripravil poseben zakon, ki bi uredil pravno priznanje spola oziroma spremembo spola," je poudarila.
Vodja sektorja za razvoj izobraževanja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Aleš Ojsteršek je dejal, da na ministrstvu poteka posodobitev učnih načrtov. Do decembra 2026 bodo prenovili 126 načrtov po celotni vertikali izobraževalnega sistema. S civilno družbo sodelujejo pri usposabljanju strokovnih sodelavcev, potrebo pa šole največkrat zaznajo same.
Predstojnik kliničnega oddelka za perinatologijo v ljubljanski porodnišnici Gorazd Kavšek je na okrogli mizi sodeloval kot predstavnik ene od zdravstvenih ustanov, ki so prejele zagovornikova priporočila. Razložil je, da so njihove pristojnosti v okviru tematike določanja spola omejene, saj določenih interspolnih značilnosti v prvih nekaj dneh ni možno opredeliti. Meni, da problematika zahteva tudi interdisciplinarno obravnavo. Poudaril je tudi pomen primernega znanja zaposlenih v zdravstvu: "Mislim pa, da je res pomembno, da se o tem uredi kurikulum tudi v izobraževanju zdravstvenih delavcev."
Na nenujne "kozmetične" operativne posege po rojstvu interspolnih ljudi je opozorila Jerneja Turin iz centra za človekove pravice pri Varuhu za človekove pravice. Iz mednarodnih priporočil izhaja jasno stališče, da naj se z nenujnimi medicinskimi posegi počaka, dokler se otroci z njimi strinjajo. V svetu se nakazuje tudi trend prepovedi takih posegov, je povedala.