Naloga družinskih zdravnikov je ohranjanje življenja, in ne pomoč pri njegovem zaključku

Družinska zdravnica Marija Petek Šter je na novinarski konferenci o pravnih dilemah in zdravniškem pogledu na pomoč pri samomoru in evtanaziji povedala, da družinski zdravniki z bolniki skozi leta vzpostavijo dober odnos. Iz svojih izkušenj pa se ne spomni, da bi jo kdo od bolnikov prosil, da mu pomaga končati življenje.

Družinski zdravniki se zato ne strinjajo s predlogom omenjenega zakona, da bi bili vsi družinski zdravniki dolžni pomagati pri končevanju življenja. "Ne želimo pa na način, kot je bil predlagan, sodelovati pri zaključku življenja naših bolnikov, za katere smo skozi dolgo obdobje skrbeli in z njimi vzpostavili odnos," je dejala Marija Petek Šter.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je poudarila, da sta pomoč pri samomoru in evtanazija nepovratna dogodka, ki končata življenje. Meni, da je zelo pomembno, da se o tem širše pogovorimo, če bo tudi Slovenija šla po poti nekaterih držav, ki so se za to že odločile.

"To ni zdravniška odločitev sama po sebi, se pa zdravniki pri svojem delu praktično vsak dan srečujemo s trpljenjem in umiranjem ljudi, zato imamo na tem področju neko široko vedenje," je spomnila Beovićeva. Zato so se zdravniki dolžni pogovarjati o teh postopkih, sprejemati stališča in jih posredovati družbi in ljudem, je še dejala.

Po svetu pomoč pri samomoru, evtanazijo ali oboje omogoča enajst držav in nekatere zvezne države ZDA, je povedal pravnik Peter Golob. Predlog slovenskega zakona najbolj sledi španskemu zakonu, ki priznava oba postopka, a ju veže na dolžnost nekoga, ki pomoč izvede. Po Golobovem mnenju je predlog slovenskega zakona slab, saj postopka predstavi kot pravico, medtem ko sta drugje le možnost.

Pravnik Urban Vrtačnik meni, da predlogu zakona manjkata primerjalno pravna analiza in širša strokovna razprava o temeljnih družbenih in pravnih pojmih. "In seveda o posameznih rešitvah, kako vrednote kot so vrednost življenja, možnost odločanja o samemu sebi in nedotakljivost življenja na pravi način uravnotežiti, da bi dobili družbeno in pravno usklajeno rešitev," je opozoril.

Po besedah zdravnika Jerneja Benedika z Onkološkega inštituta Ljubljana bi morala biti prva prioriteta Slovenije, da vsem bolnikom zagotovi dober dostop do paliativne oskrbe. Psihiater in psihoterapevt Borut Škodlar pa je izpostavil več dilem pomoči pri samomoru. Opozoril je, da je težko določiti, za katera duševna stanja človeku omogočiti, da konča življenje, ter kdaj razglasiti, da je neko duševno stanje neozdravljivo.

Zdravnik Matjaž Zwitter pa je opozoril na negativne učinke, ki bi jih imel tak zakon, če bi bil sprejet. Poudaril je, da se tiče vseh ljudi, in ne le manjšine. "Imamo skupino ljudi, starejše, kronične in duševne bolnike, ki se jih to tiče. Kajti če bi se evtanazija uzakonila, bi vsi ti ljudje čutili pritisk, da se umaknejo iz življenja," meni. Tih pritisk, da se take osebe umaknejo, se je zgodil po vseh državah, kjer so evtanazijo uzakonili, je še spomnil.