Obilnega deževja še ni konec, reke še naraščajo
Obilno deževje, ki je zajelo večji del države, po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) v prihodnjih urah in ponoči še ne bo ponehalo. Še naprej bodo naraščale nekatere reke, ki lahko poplavljajo, tudi Kolpa, ki je dosegla enega največjih pretokov v zadnjih 70 letih. Težave lahko povzroča tudi meteorna voda.
Kot je v izjavi za medije pojasnila Veronika Hladnik Zakotnik z Arsa je bilo padavin ponoči največ na skrajnem jugu oz. jugovzhodu države, kjer je padlo okrog 80 litrov dežja na kvadratni meter. Nato so zajele osrednji del države, zdaj pa so se preselile v severni del. V prihodnjih urah največ padavin pričakujejo na severozahodu, deloma pa tudi na Goriškem. Ker nastajajo nevihte, ki jih jugozahodni veter nosi proti osrednjemu in vzhodnemu delu Slovenije, več padavin pričakujejo tudi tam.
Po besedah Janeza Polajnarja so obilne padavine padle na že namočena tla in polne rečne struge. Zato so reke po njegovih besedah bliskovito narasle, zlasti reka Kolpa, ki je dosegla enega največjih pretokov v zadnjih 70 letih. V teh urah je Kolpa v srednjem toku dosegla svoj vrh, narašča pa še v spodnjem toku.
Tam bo Kolpa naraščala še vso noč, prav tako pa bodo naraščale tudi reke drugod po državi, zlasti na območju osrednje Slovenije. Po Polajnarjevih besedah so se začele razlivati tudi Poljanska Sora, Gradaščica, Ljubljanica in Logaščica. Vse te reke bodo ponoči in v petek dopoldne še naraščale, je še napovedal.
Reke lahko poplavljajo še drugod po državi, zlasti na območjih škofjeloškega in cerkljanskega hribovja, ponekod v okolici ljubljanske kotline, v Zasavju, v porečju Savinje in Dravinje. Zato na območjih širše osrednje, zahodne in deloma jugovzhodne Slovenije na Arsu pričakujejo težave z odvajanjem meteorne vode, ki lahko poplavljajo.
Kot kaže, se bodo reke vrnile v svoje struge v petek in v noči na soboto, do konca tedna pa pričakujejo še poplavljanje Krke in Ljubljanice na območju vsakoletnih poplav, je še dejal Polajnar.
Letošnji september je sicer zelo namočen. Na skrajnem severovzhodu države je tako že zapadla povprečna mesečna količina dežja, drugod pa še precej več. Na zahodu in jugu je zapadlo več kot 300 litrov dežja na kvadratni meter, kar je približno dvakratna mesečna količina. Krajevno pa je ponekod zapadlo celo okrog 800 litrov dežja na kvadratni meter, kar so po besedah Hladnik Zakotnike res obilne količine.
