Parlamentarni odbor podprl predlagane spremembe zakonov o voznikih ter mobilnih delavcih

Predloga obeh novel zakonov je vlada poslala v obravnavo v DZ po skrajšanem postopku.

Predlagane spremembe zakona o voznikih spreminjajo tri stvari, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek. Ključna sprememba se nanaša na veljavnost starih vozniških dovoljenj. Po trenutni ureditvi je skrajni rok za zamenjavo vozniških dovoljenj, ki niso v skladu z evropsko direktivo in so jih izdajali do 18. januarja 2013 na starih obrazcih, 19. januar 2023. Predlagana novela rok za zamenjavo podaljšuje do 19. januarja 2033.

Obenem prinaša poostren nadzor nad šolami vožnje ter možnost odvzema licence v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Spremenjene pa so tudi določbe za opravljanje zdravstvenih in kontrolnih zdravstvenih pregledov po ugotovljeni telesni in duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila, je še predstavila Bratuškova.

S predlogom novele zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih pa se pri določanju delovnega časa ločuje med vozniki v mestnem linijskem prometu in vozniki v medkrajevnem in posebnem linijskem prometu. Doslej je za razlikovalno merilo veljala dolžina linija.

Bratuškova je pojasnila, da so ob primerjavi značilnosti, lastnosti in okoliščin dela ugotovili, da obstajajo bistvene razlike med vozniki v mestnem linijskem prometu in vozniki v medkrajevnem ter posebnem linijskem prometu, pri čemer razlik med vozniki v regionalnem linijskem prometu na linijah do 50 kilometrov in tistimi nad 50 kilometrov praktično ni.

Ob tem je zagotovila, da je predlagana ureditev rezultat nekajletnega dialoga med vsemi socialnimi partnerji. To je potrdil tudi predsednik sekcije za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Jože Baškovič. Prepričan je, da se s predlaganimi spremembami izboljšujejo pravice voznikov avtobusov. Kot je dejal, so na delodajalski strani pristali na to, da bodo vsi poklicni vozniki imeli čas malice vštet v delovni čas.

Da se bo z uveljavitvijo predlaganih sprememb izboljšal položaj voznikov avtobusov, meni tudi generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Saška Kiara Kumer.

Predlaganim spremembam pa nasprotujejo v Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije. Kot je poudaril predsednik sindikata Endre Mesaroš, novela zmanjšuje že pridobljene pravice voznikov in legalizira kršitve delovne zakonodaje, ko gre za delovni čas. Obenem je opozoril, da predlagane spremembe niso usklajene s sindikatom voznikov avtobusov, saj na tak predlog sicer ne bi pristali.

To je zmotilo poslanko Levice Natašo Sukič. Kot je izpostavila, so bili v poslanski skupini seznanjeni, da predlagane spremembe temeljijo na korektno izpeljanem socialnem dialogu. Nepojmljivo se ji zdi, da relevantni sindikat ni bil vključen v ta dialog. Članom odbora je zato predlagala, da se zadevo ustavi in upošteva mnenja zaposlenih. Ob tem je napovedala, da v Levici obravnavane novele ne bodo podprli, in spomnila na koalicijsko zavezo, da bodo ščitili pravice delavcev.

Bratuškova je pojasnila, da je predlog novele usklajen z velikim delom sindikatov, ki predstavljajo delavce na tem področju. Spomnila je na mnenje Kumrove, da bodo predlagane spremembe izboljšale položaj voznikov avtobusov. Takega mnenja so tudi na vladi.

Kumrova je dejala, da so leta 2020 ponovno pristopili k spremembi in dopolnitvi kolektivne pogodbe in takrat so k podpisu pogodbe povabili tudi sindikat voznikov avtobusov. S tem bi imel tudi odprta vrata pri pogajanjih za spremembe in dopolnitve zakona. Vendar se sindikat takrat za podpis pogodbe ni odločil, zato je zavrnila očitke, da je bil kdorkoli izključen iz dialoga.

Na vprašanja Sukičeve in poslanca Svobode Miroslava Gregoriča glede plačila za razpoložljivost voznikov je državna sekretarka poudarila, da obravnavani zakon ne spreminja tega področja, in da je bilo to urejeno s kolektivno pogodbo.

Poslanec SDS Bojan Podkrajšek je napovedal, da SDS predlagani noveli ne bo nasprotovala, prav tako je ne bo podprla. Ob tem se je vprašal, ali Levica ne sodeluje več pri koalicijskem usklajevanju zakonov oz. ali imajo kaj proti državni sekretarki. Sukičeva je zagotovila, da nima nič proti Bratuškovi, usklajevanja zakona pa da niso zahtevali zato, ker so bili prepričani, da v koalicijskem dialogu ni težav.