Pravoslavni kristjani opolnoči pričakali božič
Pravoslavni verniki so opolnoči pričakali božič, s katerim tako kot katoliki in evangeličani praznujejo dan Jezusovega rojstva.
V soboto, na predvečer božiča, so imeli v pravoslavni cerkvi badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. Na ta dan v cerkvah vernikom na ta dan razdelijo blagoslovljene badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te verniki odnesejo domov ter jih zažgejo v družinskem krogu in molitvi ter tako pričakajo božič. Opolnoči se nato znova zberejo v cerkvi, ko se začne praznična maša.
Pravoslavni verniki božič praznujejo pozneje od katoliških in evangeličanskih vernikov, saj še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni. Božič tako praznujejo 7. januarja.
Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska, ukrajinska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.
