Pred poslanci odlok za zvišanje porabe države
Da bo lahko zvišala porabo, kot predvidevata proračuna za leti 2023 in 2024, je vlada v potrditev v DZ poslala tudi spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn. Te so po besedah Saše Jazbec s finančnega ministrstva potrebne zaradi spremenjenih makroekonomskih okoliščin v času od zadnjih popravkov odloka lani jeseni.
Obravnavo predloga proračunov za leti 2023 in 2024 so poslanci začeli danes dopoldne. Leta 2023 vlada načrtuje zvišanje porabe na 16,7 milijarde evrov, leta 2024 naj bi se znižala na 15,5 milijarde evrov.
Obe številki sta nižji od tistih, ki sta zdaj zapisani v odloku o okviru za pripravo proračunov vseh štirih javnih blagajn, zato so potrebne njegove spremembe. "Večji obseg izdatkov bo omogočil izvajanje ukrepov za odpravljanje posledic energetske krize in draginje, za zagotavljanje stabilnosti zdravstvenega sistema in za ohranjanje visoke ravni investicij," je dejala državna sekretarka.
S spremembami odloka se bo zvišala tudi zgornja meja odhodkov celotnih javnih financ, in sicer na 30,1 milijarde evrov v letu 2023 ter na 29,6 milijarde evrov v letu pozneje. Prav tako se zvišujejo zgornje meje izdatkov državnega proračuna, pokojninske in zdravstvene blagajne ter občin.
V poslanskih skupinah koalicije so odloku napovedali podporo. Soniboj Knežak (SD) je med glavnimi razlogi za zvišanje porabe izpostavil načrtovane investicije, izdatke za socialne transferje in sredstva za plače zaposlenih. Pomemben del načrtovane porabe pa bo namenjen tudi interventnim in sistemskim ukrepom v zdravstvu, je dodal.
Bolj zadržani so v opoziciji. Jožef Lenart (SDS) je podvomil, da vlada zares pozna svoje prioritete in jih vključuje v proračunsko načrtovanje in gospodarno ravnanje s sredstvi. Jožef Horvat (NSi) pa je opozoril, da pri rasti tekoče porabe očitno še ni upoštevala verjetnega zvišanja plač v javnem sektorju, ki ga pričakujejo tako rekoč vsi.
