Predsedniške volitve: Predsedniška kandidata v finale predsedniške tekme samozavestno in prepričana v zmago

Ob tem poudarjata, da bodo prave ankete javnega mnenja šele volitve. V sklepnem delu kampanje ostajata zvesta vsak svoji začrtani strategiji in zatrjujeta, da bosta v primeru izvolitve predstavljala vse državljane.

V prvem krogu predsedniških volitev so volivci največ glasov namenili Anžetu Logarju in Nataši Pirc Musar. Logar se je v drugi krog uvrstil s 33,95 odstotki podpore volivcev, Pirc Musarjevo je podprlo 26,88 odstotka volivcev.

Oba kandidata sta svoji kandidaturi vložila s podpisi volivcev, a pred finalom predsedniške tekme vsak od njiju uživa podporo več političnih strank. Logarja sta že v prvem krogu podprli matična SDS in SLS, pred drugim krogom so mu podporo izrazili še v NSi in Zelenih Slovenije.

Logar, ki se mora vse od najave kandidature otepati očitkov, da se kot dolgoletni in vidnejši član SDS v tekmo težko podaja kot neodvisni kandidat, ob tem zagotavlja, da je v svoji kandidaturi iskren, in poudarja, da nagovarja vse volivce. "Želim nagovoriti vse in povedati tudi tistim, ki se ne strinjajo z mojimi stališči ali ne podpirajo moje politične poti, da bom kot predsednik republike zastopal tudi njih," zatrjuje.

"Zelo naiven človek oziroma idealist bi bil tisti, ki bi rekel, da na volitvah ne gre za spopad med liberalnimi in bolj konservativnimi vrednotami," pa medtem meni Pirc Musarjeva, ki so jo v prvem krogu podprli v Piratski stranki in Stranki mladih - Zeleni Evrope, zdaj pa uživa tudi podporo koalicijskih Gibanja Svobode in SD. Po njenih besedah tako ni dileme, da je levo volilno telo njena volilna baza, a si želi, da bi jo volivci prepoznali kot nekoga, ki zna in zmore goreče zagovarjati človekove pravice vsakogar.

Njeno kandidaturo je sicer podprlo tudi 14 vidnejših predstavnikov različnih družbenih sfer, med drugim tudi nekdanja predsednika države Milan Kučan in Danilo Türk. "Zdi se mi pomembno, da me podprejo ljudje, ki živijo in delajo v Sloveniji, ki razumejo slovenski družbeni prostor," ob tem pojasnjuje predsedniška kandidatka. Nespametno pa bi bilo po njenem mnenju tudi zavreči znanje in kontakte, ki jih imajo nekdanji predsedniki, zato si želi ob morebitni izvolitvi sodelovati z vsemi nekdanjimi predsedniki, tudi aktualnim predsednikom Borutom Pahorjem.

Tudi Logar zatrjuje, da je vesel vsake podpore, a dodaja, da njegov namen ni iskati podpore pri posameznikih, saj da raje ta čas porabi za predstavitev volivcem. Ob tem, da ga večina njegovih poslanskih oziroma strankarskih kolegov v kampanji ni izrecno javno podprla, pojasnjuje le, da jih za to niti ni prosil in da je to suverena odločitev vsakega posameznika, da pa so organi SDS podprli njegovo kandidaturo. Navaja, da ga podpira tudi nekaj nekdanjih ministrskih kolegov iz tujine, kar ocenjuje kot pomembno, saj mu ta podpora "daje dobro izhodišče za nadaljevanje oziroma izgradnjo aktivne diplomacije".

Kandidata v kampanji ostajata zvesta začrtani strategiji, ožje ekipe še ne razkrivata

Predsedniška kandidata tudi v kampanji pred drugim krogom volitev poudarjata, da ostajata zvesta strategiji in programu, ki sta si ga zastavila že ob najavi kandidature. Tako napovedujeta, da bosta do volilnega molka pozornost posvečala srečanjem z volivci in soočenjem, ki ju še čakajo.

Pirc Musarjeva je v pogovoru za STA pojasnila, da so predsedniške volitve edina funkcija na državni ravni, ki je voljena neposredno, zato je po njenih besedah še kako pomembno, da volivci poznajo, kakšne vrednote kandidat zagovarja. Največjo razliko s protikandidatom Pirc Musarjeva tako denimo vidi v tem, da sama nikoli ni bila vpeta v strankarsko življenje. Prepričana je tudi, da se z Logarjem razlikujeta v tem, da sama zagovarja jedrno Evropo, ki je zrasla na vladavini prava in temeljnih človekovih pravicah. V funkciji predsednika vidi predvsem vrhovnega branika ustave, pri tem pa po njenih besedah ni prostora za ideologijo.

Logar medtem poudarja, da se je sam v kampanjo podal s sloganom Sodelujmo za prihodnost, saj da je to tisto, kar Slovenija potrebuje v naslednjem petletnem obdobju. "Kandidiram kot nekdo, ki prisega na dialog, ki posluša, ki razume tudi tiste, ki ga ne podpirajo in ravno zato menim, da je strpnost, ki jo predstavljam in zastopam v kampanji, tudi ena od mojih ključnih obljub", pravi Logar. Ključno prednost svoje kandidature sicer ob globalnih, strateških in energetskih izzivih vidi predvsem v izkušnjah, ki si jih je nabral kot zunanji minister.

Z informacijami o tem, kdo bi ob morebitni izvolitvi sestavljal njuno najožjo ekipo, pa sta predsedniška kandidata za zdaj še skopa. Logar napoveduje, da bo v primeru zmage imena predstavil v novinarskem središču po znanih rezultatih. Razkriva pa, da bo pomembno vlogo zagotovo igrala Romana Jordan, sicer tudi prvopodpisana pod njegovo kandidaturo. "Predvsem zato, ker menim, da je poudarek na znanosti v povezavi z znanstveno diplomacijo eno od ključnih področij, ki bo Sloveniji omogočilo, da bomo iz naslednjega desetletja izšli kot zmagovalci."

Pirc Musarjeva ne razkriva nobenih imen, je pa prepričana, da predsednik republike ne more delovati brez svetovalca za zunanjo politiko, sama bi imela tudi svetovalca za podnebne spremembe in ekosisteme ter svetovalca za gospodarstvo, razmišlja tudi o svetovalcu za medgeneracijsko sodelovanje.

Pristojnost predsednika tudi predlaganje mandatarja

V pristojnosti predsednika republike je predlaganje mandatarja, to nalogo bo bodoči predsednik dobil najmanj enkrat. Logar bi mandat za sestavo vlade najprej podelil relativnemu zmagovalcu volitev. "Če pa zaradi povolilne kombinatorike ni sposoben sestaviti vlade, verjetno ne zaprosi ali pa ne pričakuje, da bo postal predsednik vlade, in ima potem možnost tisti, ki ima zagotovljeno večino," meni.

Pirc Musarjeva se medtem bolj nagiba k predlaganju tistega kandidata, ki lahko sestavi vlado. Kot pomembno namreč ocenjuje, da se po parlamentarnih volitvah nova vlada sestavi čim prej. "Včasih smo predolgo v vakuumu, ko imamo dva predsednika vlade, nekoga, ki je dobil mandat in nekoga, ki mora še opravljati tekoče posle," ocenjuje.

Oba predsedniška kandidata sta ob tem prepričana, da bosta z aktualnim premierjem Robertom Golobom dobro sodelovala. Logar slednje argumentira z besedami, da mora biti vsem, ki zasedajo odgovorne funkcije v državi, v interesu, da se Slovenija razvija naprej. Pirc Musarjeva, ki jo je Golob pred aprilskimi državnozborskimi volitvami vabil najprej v stranko, nato tudi v vlado, pa verjame, da bo premier pozabil na "majhno zamero", da povabila ni sprejela.

Oba predsedniška kandidata sta torej prepričana vsak v svojo zmago, a volivci bodo mandat na čelu države podelili le enemu izmed njiju. Če mu ne bo uspelo, bo Logar ostal na političnem parketu in svojo politično pot nadaljeval kot poslanec. Kljub temu, da so ga mnogi v preteklosti že videli kot možnega naslednika Janeza Janše na čelu SDS, pa sam še vedno zatrjuje, da teh ambicij nima.

"Če mi uspe, bom garala, če mi ne uspe, bom garala naprej v odvetniški pisarni, to je to, plan A in plan B," pa pravi Pirc Musarjeva.