Rutte pohvalil slovenski načrt za dvig obrambnih izdatkov
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je po srečanju s predsednikom vlade Robertom Golobom na Brdu pri Kranju ocenil, da ima Slovenija kredibilen in jasen načrt za postopno zviševanje proračunskih izdatkov za obrambo in varnost. Premier Golob je poudaril, da bo Slovenija ob krepitvi vojaških zmogljivosti nadaljevala z gradnjo družbene odpornosti.
Rutte je spomnil, da so se članice zavezništva na poletnem vrhu v Haagu zavezale k postopnemu dvigu obrambnih sredstev do leta 2035 na pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Od tega bodo 3,5 odstotka namenile obrambnim potrebam in doseganju Natovih ciljev, preostalih 1,5 odstotka pa zaščiti ključne infrastrukture, civilni pripravljenosti, inovacijam in razvoju obrambne industrije.
Slovenija je že pred tem sprejela resolucijo, s katero se je zavezala, da bo izdatke za obrambo in varnost do konca leta zvišala na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa postopno na tri odstotke. »Naj pohvalim premierja in ekipo v Ljubljani, saj ste začrtali kredibilno pot k našemu skupnemu cilju,« je dejal Rutte in dodal, da je izpolnjevanje zavez ključno za skupno varnost zavezništva.
Golob je v odgovoru poudaril, da varnost ne temelji le na orožju, temveč predvsem na ljudeh in njihovi pripravljenosti sodelovati za skupno dobro. Po njegovih besedah Slovenija gradi celovit sistem odpornosti, ki vključuje tudi civilno zaščito in krizno upravljanje.
Premier je z generalnim sekretarjem razpravljal tudi o vojni v Ukrajini in o pomenu podpore Kijevu. Golob je dejal, da Slovenija sodeluje v pobudi PURL, namenjeni zaščiti civilnega prebivalstva in kritične infrastrukture, pri čemer se osredotoča na financiranje protizračne obrambe. Poudaril je, da sredstva prihajajo iz obstoječega proračuna ministrstva za obrambo in ne predstavljajo dodatnega stroška.
Rutte je opozoril na ruske napade na ukrajinsko infrastrukturo in kibernetske grožnje, ki po njegovih besedah pomenijo resno tveganje za celotno zavezništvo. »Vsi moramo vlagati več v svojo obrambo, da ohranimo varnost naših držav,« je dejal.
V pogovorih sta sogovornika odprla tudi vprašanje stabilnosti na Zahodnem Balkanu. Golob je izpostavil, da Slovenija znotraj Nata ostaja dejavna v regiji in podpira mir, varnost ter dolgoročno evropsko in evroatlantsko prihodnost vseh držav jugovzhodne Evrope.